Foto-Andzica

Dom na Slivnici

2012-02-07T09:03:00.000+01:00

Tale podvig se je zgodil že prejšnjo nedeljo (torej več kot dober teden nazaj). Točno takrat ko so začele padati prve snežinke.

Plan je bil sicer čist drugačen. Da greva bolj južno, recimo na Nanos ali pa na Slavnik. Pa sva se ustrašila hude burje, zato je odločitev padla in sva se podala na Slivnico. No tam naju ni pričakala burja. Naju pa je celo pot obletaval sneg. ;-) Bilo je kot v pravi zimski pravljici. Super. Oba čisto navdušena.

Po prvih zapletih, najti izhodišče (opis je bil malce zmeden), sva štarala navkreber. Pot je krasno označena in res precej lahka, primerna tudi za družinske podvige, ali za začetek sezone.

Takole se je videlo v dolino. ;-) Že zaradi razgleda, ki ga tokrat ni bilo, bo treba pot ponoviti.

Še U. v elementu:

in moja malenkost čisto na vrhu:

Zadnji vikend ni bil tako aktiven. Pa je vseeno nastalo nekaj fotografij. Pozdravček do prihodnjič!

Kokoška ;-)

2012-01-30T11:40:00.000+01:00

Pa ne tista prava v obliki živali, ampak gričevje, ki se dviga nad Lokavskim poljem tik ob meji z Italijo. Gričevje razmejuje Sežanski kras od Tržaškega zaliva (tako je zapisano na spletni strani, kjer sem našla informacije, kako se podati na pot na Kokoš - http://www.zaplana.net/izleti/kokos/index.asp?sect=1).

Bila je sobota popoldan. Čas, ki ga zadnje čase večinoma preživim na tekmah mojega dragega U. Tako so mi minevala sobotna popoldneva. Tokrat pa sem se odločila, da bom med tem časom naredila nekaj zase. Zadnje čase se veliko bolj trudim z različno rekreacijo. Večinoma grem hodit, po ravnini ali v kakšen hrib. Ker je tekma potekala v Sežani, tistega konca pa žal ne poznam preveč dobro, sem se že v petek v službi pozanimala, kam bi lahko šla se malo razmigat. Takoj sem dobila odgovor, naj grem na Kokoško oz. Kokoš. Na internetu sem poiskala vse potrebne informacije, U. v soboto odložila v Sežani in šibala naprej proti Lokvam, kjer sem pustila avto, se preobula v gojzarje. Naprej pa peš.

Celotna pot je bolj sprehod kot kakšen podvig. Ampak sem kljub temu nadvse uživala. Bila sam popolnoma sama na celi poti. No na začetku pri avtih sem srečala eno gručico ljudi, ki so se že vrnili nazaj. Kar seveda ni bilo nič čudnega, saj je bila ura že pol treh popoldan. ;-)

Pot se do polovice le lahno vzpenja skozi Lokavsko polje po kolovozni poti. Tik pod vznožjem se šele začne malo bolje vzpenjati. Ampak nič hudega. Na takšno pot se z lahkoto podate tudi z manjšimi otroci. Za celotni podvig sem porabila komaj 45 min, pa sem se vmes večkrat zaustavila, da sem sprožila na sprožilec fotoaparata. :-)

Ko sem se uspela vrniti do avta, se je sonce že poslavljajo. Za mano pa je bil krasen sprehod v odlični družbi, mojega fotoaparata. Preostanek sobotnega popoldneva sem vseeno preživela v navijaškem slogu na tekmi. ;-)

Vas že zanima, kje sem se potepala v nedeljo? Ha, ha, ha, boste morali pa še malce potrpeti. Pozdravček do naslednjič.

Z zahajajočim soncem obsijani oblaki

2012-01-27T12:03:00.000+01:00

Tokrat sem lepote narave in neba lovila kar iz domačega balkona. Praktično iz naslonjača. :-D

Za razliko od prejšnjikrat, je bilo tokrat nebo prekrito s črnimi oblaki, le na zahodu je bilo malo jasnine. Zato je le rob oblakov ob jasnini, od spodaj obsijan z zahajajočim soncem.

Prečudovit pogled, ki ga je nujno uloviti v objektiv.

Pred nami je vikend, ki se ga že zelo veselim. Vremenska napoved sicer ni hudo vzpodbudna, ampak plani aktivnosti so vseeno precej optimistični. Če bomo vse izvedli, bom zelo vesela. V planu je tudi kakšna nova fotografija. ;-)

Uživajte v vikendu. Izkoristite ga v celoti. Pozdravček do prihodnjič!

Bled malo drugače ...

2012-01-25T15:32:00.000+01:00

... tokrat brez najbolj znanega in fotogeničnega Blejskega otoka.

Smo šli na sprehod. Seveda, okoli jezera. Brez fotkiča ne gre. Ker sem Bled že milijon krat poslikala, sem se trudila poiskat koščke, ki so ravno tako lepi, pa jih moj objektiv še ni ujel.

Moram priznati, da jih je na celotni poti okoli jezera ogromno. Tokrat sem ujela tele:

Seveda je na zalogi tudi en kup posnetkov značilnega Blejskega otoka in gradu. Mogoče pa naslednjič vseeno ponovno objavim tudi ta dva slovenska bisera.

Uživajte v prijetnem sončku in se kmalu spet kaj oglasim. Pozdravček!

Žareče nebo

2012-01-23T12:06:00.000+01:00

Narava je res veličastna. Še posebej ko nam pričara trenutke kot je bil tale na prvi večer letošnjega leta. Nebo je dobesedno žarelo. Mi pa smo se ravno vračali s prečudovitega izleta na naši obali.

Nekaj fotografij je bilo narejenih kar med vožnjo iz avta, skozi steklo. Ko pa se je prikazalo primerno mesto, da smo lahko varno zaustavili, sem stopila iz avta in naredila še ceeeeel kuuuup fotografij. Večina jih je iz istega mesta in zajema isti del čudovitega neba, ampak je čisto vsaka malo drugačna, posebna.

Upam, da bo narava v bodoče še večkrat poskrbela za tako žareče nebo in da se bom znašla na pravem mestu, v pravem trenutku s svojim fotoaparatom v roki. ;-)

Vikend, ki je za nami, je bil čudovit. Bili smo pridni in smo precej migali. Naj se pohvalim, da smo že odprli planinsko, hribolazniško sezono. Želim si, da bo letos več časa za rekreacijo in miganje. Da bo na vseh podvigih tudi čas za fotografijo.

Danes je ponedeljek in spet se je začel delovni teden. Vikend je bil čisto prekratek. Veseli me, da se je dan že začel daljšati, da se bo kmalu tudi med tednom po službi dalo skočit na kak bližnji hrib ali na kak dolg sprehod v naravo.

Uživajte do naslednje objave!

Polepšana pisarna

2012-01-20T16:05:00.001+01:00

Končno sem iz stene snela lanski koledar. Celo leto mi je steno v pisarni krasil Justov koledar, ki je vsak mesec predstavljal prekrasno idejo raznih gospodinjskih aparatov, ki so jih sestavili iz samih naravnih stvari: sadja, zelenjave, cvetov rož, ...

Slike iz koledarja so mi res pri srcu, zato sem se odločila, da koledarja ne bom vrgla stran. Iz koledarja sem izrezala vseh 12 slik in jih nalepila na steno svoje pisarne. Barve na teh slikah in same slike so tako vesele in simpatične, da je vse skupaj prav polepšale mojo pisarno.

Takole nekako to zgleda:

Pa še nekaj slikc od blizu:

Kar je pa še najlepše, se na dnu vsake slike nahaja izrek. Vsi izreki so pozitivni, da še dodatno pisarno polnijo s pozitivno energijo. Tole je en primerček:

Se že veselim preživljanja ponedeljkove, torkove, sredine, četrtkove in petkove službe v tako polepšani pisarni. Kar je še posebej fajn, je pa to, da bom naslednji cel teden v Sloveniji, brez službenega potepanja po svetu.

Pozdravček do prihodnjič! Zdaj pa šibam uživat vikend!

Novi dve zapestnici

2012-01-20T10:14:00.000+01:00

Obe zelo pisani in veseli, kar pomeni, da sta uporabni k vsaki kombinaciji. Ena v mat izvedbi, druga v svetleči. Prva zelo fotogenična, druga pa malo manj. ;-) Obe sem poslikala na naravni svetlobi. Z barvami, ki sem jih dobila, sem zadovoljna, saj izkazujejo realne barve obeh izdelkov. Za ozadje sem ponovno uporabila barvne papirje.

Prva zapestnica:

Druga zapestnica:

Tudi ti izdelki se bodo kmalu znašli v spletni trgovini Tanya's Handmade Treasures.

Juhuhu, danes je petek, pred nami pa baje lep, sončen vikend. Čim bolje ga izkoristite. Uživajte in lep pozdrav vsem skupaj!

Pet v vrsto ...

2012-01-18T19:21:00.002+01:00

... čolnov na Blejskem jezeru:

Tokrat objava brez hudega pisanja. Naj fotke govorijo same zase.

Pozdravček do naslednje objave. Mogoče bo že jutri. ;-)

Svetilnika

2012-01-17T10:34:00.000+01:00

Bil je čudovit sončen dan, prvi dan letošnjega leta. Ker smo preskok v novo leto pričakali doma v prijetni družbi prijateljice J. in se dokaj kmalu odpravili spat, smo lahko tisti čudoviti novoletni dan preživeli na obali. Seveda v Piranu, kamor me pot zanese večkrat, da ne rečem vedno, ko se odpravim na Slovensko obalo. Je mestece, ki mi je pač pri srcu.

Ker sem že mnogo krat objavila fotke od tam, sem se tokrat prav trudila poiskati motive, ki jih do sedaj nisem prav pogostokrat ujela v objektiv, pa čeprav so le ti še vedno zelo znani in mnogokrat ujeti v fotografske objektive.

Tokrat se predstavljata rdeč in zelen svetilnik:

Dan je bil res čudovit in zelo sem vesela, da smo ga preživeli na toplem sončku na naši prelepi obali. Vsi, ki smo se tisti dan znašli v Piranu, smo se na prijetnem sončku martinčkali. Na sončku v zavetrju, se je dalo popiti kavico celo brez bunde ali plašča.

Bil je enkratno preživet dan, pa še J. sva s tem naredila eno samo veselje. Upam, da naju J. spet kmalu obišče.

Uživajte na sončku, čeprav so temperature bolj mrzle. Pozdravček!

Broška

2012-01-16T15:53:00.000+01:00

Tale čudovita stvaritev je ponovno delo pridnih in nadvse ustvarjalnih rok moje drage prijateljice T. Tudi te fotografije so nastale po naročilu. Ker mi je takoj ob prejemu naročila primanjkovalo idej, je trajalo kar nekaj časa, da sem zbrala voljo in pobrskala doma za primernimi rekviziti, ki bi izdelku dodali nekaj svojevrstnega. Saj se glavno sporočilo naročila glasi: glej da fotke ne bodo dolgočasne, ne maram takšnih, kjer je prikazan samo izdelek. Okusi so k sreči različni.

Fotke so nastajale včeraj popoldan na balkonu na naravni svetlobi. Temu sicer botrujejo dolge sence, ampak mene in naročnice prav nič ne motijo.

Da bi naročilo končno izpolnila, sem obrnila stanovanje na glavo in poiskala nekaj primernih rekvizitov. Zadnjič pa prav zaradi namena takšnih naročil s strani T. v Lidlu kupila dva paketa barvastih papirjev, da jih sedaj lahko uporabnim za ozadje. Žal so papirji le A4 format, ampak za prvo silo je šlo tudi z njimi. Fotke so namenjene objavi v spletni trgovini Tanya's Handmade Treasures, kjer bo izdelek kmalu na voljo za nakup. Zato punce, le v nizki start in počakajte na objavo. ;-)

No pa da ne nakladam več, tole je uspelo:

Do naslednjič, ki bo upam, zelo kmalu, saj je materiala za objavo kar nekaj, naj bo tole dovolj. Uživajte v sončku.

Pogrešam zimo ...

2012-01-09T17:02:00.000+01:00

... tisto pravo, zasneženo, kot je prikazana na tem kolažu fotk preteklih zim:

Upam, da nas bo sneg kmalu razveselil. Saj vem, da si ga marsikdo v nižinah ne želi. Vam pa povem, da ga tudi malo više ni ravno na pretek. V nedeljo smo bili na Pokljuki, kjer smo se sankali. Za sankanje je bilo snega sicer dovolj in vsi smo na snegu neznansko uživali. Ga pa je premalo, da bi uredili smučišče na Rudnem polju. Tudi za tisto pravo zimsko idilo ga je premalo. Manjkal mi je sneg na drevesih.

No, držim pesti, da bo snega kmalu toliko, da si napolnim svoje hrepenenje po njem in da mi uspe naredit ponovno kakšno lepo zimsko fotografijo.

Pozdravček do naslednjič. Takrat pa upam, da s kakšno svežo fotografijo, ne samo s tistimi iz arhiva. ;-)

Vesele praznike!

2011-12-22T12:21:00.001+01:00

Najlepše so praznične pravljice,

tiste za male in velike,

za vse, ki verjamejo vanje!

Najlepša pravljica v decembru je tista,

o sreči, ljubezni, zdravju, veselju, prijateljstvu in miru!

Želim vam Vesel Božič ter Srečno Novo Leto 2012!

Naj bodo prazniki čim lepši, v krogu tistih, ki jih imate najraje.

Angeli

2011-12-12T16:46:00.000+01:00

V petek 9.12.2011 sem se udeležila otvoritve slikarske razstave "Angelov", ki so ponovno delo Mi Vi Art likovnega društva in slikarskega ateljeja Unikatne sanjalnice. Že sam naslov razstave govori o angelih. Na vseh slikah se torej nahaja angel, kot ga vidi in si ga predstavlja vsak od posameznih umetnikov in umetnic.

Slike so razstavljene v Galeriji Kolodvor, Pešnica 2, Sp.Besnica. Če si želelte ogledati razstavo le pokličite na tel: Karel 040/221- 952 ali Renata 040/187-149. Razstava bo na ogled do konca meseca decembra 2011.

O razstavi lahko rečem samo to, da si jo je vredno ogledati. Vsaka slika izžareva prav posebno energijo. In če sami še niste našli svojega angela, sem prepričana, da ga boste našli tukaj.

Nekaj foto utrinkov iz otvoritve. Mogoče vas prepričajo, da si razstavo ogledate v živo:

Razstava je vredna ogleda tudi iz razloga, ker je galerija nekaj posebnega. To je hiša, ki je narejena z dušo.

Pozdravček do naslednjič. Želim vam, da čimprej tudi sami najdete svojega angela.

Nakit - še eno nadaljevanje :-)

2011-12-02T15:22:00.001+01:00

Za konec sta od kvačkanih ogrlic ostala samo še ta dva foto modela. Oba zelo elegantna za najbolj elegantne priložnosti. Kot naročeno za kakšno novoletno zabavo ali sprejem, ki so tik pred vrati.

Tale meni zgleda kot kača. :-) Mi je zelo zelo všeč.

Druga pa je kombinacija črno - rdeče. Zame najbolj elegantna kombinacija za čisto vsako priložnost:

Punce, če vas pa zdaj nisem prepričala v nakup, potem pa morate tole nujno pokazati svojim boljšim polovicam in skupaj z njimi poiskati kakšen primerek zase v T. trgovini. Torej vljudno vabljene v spletno trgovino Tanya's Handmade Treasures.

Tole je vse iz naslova ogrlic in zapestnic. Imam pa na zalogi še enih par kosov, ki nas ravno tako polepšajo. Ampak o tem prihodnjič. Uživajte do takrat. Lep vikend vam želim!

Nakit - nadaljevanje

2011-12-01T15:49:00.001+01:00

Tokrat ne bom preveč pisala, ampak vam bom pokazala le fotke. Tudi te so nastale vse na istem fotošutingu. :-)

Tokrat modra izvedba. Tudi ta je komplet (zapestnica in ogrlica). Punce, sem vam rekla, da pohitite v T. trgovino Tanya's Handmade Treasures.

Vsem skupaj en meglen pozdrav.

Nakit - 1. del

2011-11-29T14:02:00.001+01:00

Že kar nekaj dni nazaj me je moja prijateljica T. prosila, če bi si vzela čas in naredila nekaj fotografij njenega ročno izdelanega nakita. Sicer se sama potrudi in naredi fotografije za objave na svojem ustvarjalnem blogu ali svoji spletni trgovini, kjer si njene čudovite izdelke lahko ogledate in tudi kupite. Tokrat pa ji tisto ni bilo preveč všeč in se je spomnila name. Prošnje sem se zelo razveselila, hkrati pa me je bilo strah, da ji to kar bo nastalo ne bo všeč. To je bilo zdaj prvič, da sem fotografirala po naročilu.

Za začetek sem dobila nalogo, da naredim nekaj fotografij bele kvačkane ogrlice in zapestnice. Vsakega od kosov kot svoj izdelek, na nekaterih fotografijah pa kot komplet, če bi si katera zaželela kupiti vse naenkrat. Saj veste kakšne smo ženske. Kompletki so nam vedno bolj všeč. ;-)

Kako in kaj se zadeve lotit, nisem imela preveč pojma. Skrbelo me je tudi kako doma brez posebno dobre dodatne luči, ko naravno svetlobo zamenja noč, sploh narediti nekaj kar bo všečno in dovolj kvalitetno. Prvi del naloge, kako sestaviti kompozicijo, ni bil preveč težak. Malo sem pošpegala na različne bloge, pa na ostale trgovinice s podobnimi izdelki in hitro dobila kar nekaj idej. Že v glavi sem si zamislila različne kompozicije, ki sva jih potem z istim nakitom preskusili. Tole je nekaj od nastalih izdelkov:

Pri kompoziciji sva si pomagali z različnimi rekviziti, da bi fotografijo čimbolj popestrili. Kakšni se vam zdijo končni rezultati?

Seveda sva v fotošutingu obdelali več različnih njenih izdelkov, ki pa vam jih bom pokazala drugič. Mogoče že jutri...

Punce, ve pa ste vse vljudno vabljene v T. spletno trgovino Tanya's Handmade Treasures in si hitro vsaka izberite kakšnega od njenih izdelkov. Boste videle, da se tam ne skriva samo nakit, pač pa tudi drugi uporabni umetniški izdelki. Pohitite! Hi hi hi!

Uživajte do prihodnjič!

Blejski grad

2011-10-04T13:12:00.001+02:00

Ko sem obiskala v prejšnji objavi predstavljeno Baročno predstavo, sem seveda izkoristila nekaj malega časa, za nekaj posnetkov prelepega Blejskega gradu.

Svetloba mi je bila naklonjena in uspelo mi je naslednje:

Pogled izpod obzidja proti enemu od grajskih stolpov:

Isti grajski stolp še iz spodnjega grajskega dvorišča:

Utrinek gradu v času prestave, ko mi je oko potegnilo proti gradu:

Grajska uta v ozadju pa ples oblakov (nastalo je en kup podobnih posnetkov):

Še zadnji pogled z zgornjega grajskega dvorišča proti soncu:

In ponovno slika grajskega stolpa, tokrat v okviru vej drevesa:

Pogled proti grajskemu obzidju z notranje strani, ko smo se od gradu že poslavljali:

Tole pa je pogled na Bled iz gradu:

Toliko za danes. Se kmalu spet oglasim. Uživajte do prihodnjič! Pozdravček!

Baročna predstava

2011-09-30T10:36:00.001+02:00

Celo poletje (od 21. junija do 1. septembra) so na Blejskem gradu enkrat tedensko (v četrtkih) uprizarjali predstavo "Baročna upodobitev: Poliksena in potopljeni zvon" v zasedbi grajske igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja. Člana te skupine sta tudi moj najljubši bratranec B. in njegova žena Z.

Enkrat sem vam njihov srednjeveški nastop že predstavila v objavi 4. Srednjeveški dnevi na Blejskem gradu. Tokratni nastop pa je bil iz baročnih časov, kar se lepo in jasno vidi že po samih oblekah in kostumih. Omenjena predstava je splet igranja, bojevanja (sabljanja) ter plesov. Vredno ogleda, čeprav so se predstave za letos žal že zaključile. Sem pa prepričana, da bodo za naslednje leto pripravili nove prav tako zanimive predstave.

Pa naj slike govorijo same zase:
- del z igro:

- plesni del predstave:

- bojevanje:

Za konec pa samo še moja malenkost z izbranim in poznanim delom igralske zasedbe:

Precej časa je minilo od zadnje objave. Zadnje čase se precej službeno potepam po svetu. Saj ne, da ni materiala, ki bi bil vreden objave, le časa za objavljanje je bolj malo. No, se bom bolj potrudila in ponovno začela objavljati bolj pogostokrat.

Lep vikend vsem! Glede na vreme ga bo potrebno čim bolje izkoristiti. Pozdravček do naslednjič!

Kavica

2011-08-05T10:20:00.000+02:00

Omamno dišeča, prava turška kava, ki ti jo z vsem kar sodi poleg postrežejo v restavraciji sarajevskih jedi "Das ist Valter". Po besedah poznavalcev je to restavracija, kjer v Sloveniji strežejo najboljše sarajevske čevapčiče. Meni so zelo okusni.

Po odličnih čevapih pa seveda vedno paše omamno dišeča turška kavica:

Kot lahko vidite iz slike poleg kave postrežejo še sladkor v kockah, ki naj bi ga dali pod jezik in čez popili grenko kavico. No, meni je prava kava samo grenka, tako da se sladkorju odpovem, ravno tako kot tisti cigareti, ki jo postrežejo poleg. Zanimivo, postregli so z originalno "DRINO". :D Kljub temu, da sem strogo proti kajenju, se mi zdi postrežba vseeno simpatična.

No, v posodici poleg skodelice s kavo pa se skriva ratluk. Ravno tako turška zelo sladka sladica, ki se večinoma streže ob kavici.

Uživajte ob omamno dišeči in okusni kavici do naslednjič!

Lokvanji

2011-08-03T13:28:00.000+02:00

Verjetno ste že na prejšnji objavi videli, da se na nekaterih delih Blejskega jezera nahajajo lokvanji. Te zanimive vodne rastline so mi že od nekdaj zelo všeč. Tokrat pa je bilo prvič, da sem se z njimi srečala iz oči v oči skozi objektiv.

No ker žal ne rastejo čisto blizu obale, prav daleč pa tudi ne. In ker v nedeljo nisem bila primerno oblečena, da bi skočila bliže k cvetovom v vodo. Sem izkoristila to kar mi je v tistem trenutku bilo ponujeno:
- zoom na malem fotoaparatu do konca,
- stopila sem čisto na rob betonske obale in se prepustila U. močnim rokam, da sem se s celim telesom nagnila čim bliže najbližjim cvetovom.

Uspelo je tole:

Želim pa si, da bom enkrat v prihodnosti imela še lepše možnosti za slikanje, tudi od bliže, da bodo nastale res kakšne fantastične fotke.

Sončen in vroč pozdrav do naslednjič!

Sprehod okoli Blejskega jezera

2011-08-02T11:00:00.001+02:00

Po napornem sobotnem hribolazenju, se v nedeljo zjutraj zbudiš s hudim "musklfibrom". Prva stvar na katero pomisliš je, kako malce, ampak res malce, nežno razgibati svoje trde mišice in s tem pregnat vsaj delček "musklfibra". U.-ju je takoj padla na misel ideja z enim dolgim sprehodom, pri čemer pa je bil tako zelo skrivnosten, kam se odpravljava na sprehod.

Najprej vse pripraviva za kosilo, da bo le to na mizi čimprej, ko se vrneva nazaj domov in se odpraviva "K Saćimu" v Tržiško Bistrico na kavo. Omenjena slaščičarna je na Gorenjskem poznana po sladoledu, ki ga imenujejo Tržiški sladoled in na Gorenjskem slovi kot eden boljših sladoledov. Kar pa je seveda stvar okusa vsakega posameznika. Sicer pa je omenjena slaščičarna redno vikend zbirno mesto, kjer se vsaj 1x za vikend dobimo na kavi z M&M.

Po kavi je U. avto iz Tržiča usmeril proti Gorenjski. Dokler sva se vozila proti avtocesti še nisem bila čisto prepričana kam greva, ko pa sva na avtocesti zavila proti Jesenicam, sem bila že popolnoma prepričana. Vozila sva se proti Bledu, juhuhu. Bled je podobno kot Piran ena izmed destinacij, kamor se z največjim veseljem vračam in vračam.

Parkirala sva verjetno še na edinem brezplačnem parkirišču poleg športnega parka. Od tam pa peš mimo cerkve in proti Regatnemu centru, skozi Zako, pod Vilo Bled nazaj proti centru Bleda. Čisto naokoli jezera. ;-)

Vmes sva naredila kakšno pavzo za hiter fotoshoting drug drugega. :-)

Sprehod nama je obema zelo koristil, pa še v tako lepem in prijetnem okolju je potekal. No, za konec pa še ena pavza in zasluženo pivo. Tokrat pivo, ki je meni najboljše:

Kmalu bo treba sprehod ponovit, saj je bila nagrada na koncu tako zelo okusna. :-) Prej že skoraj pripravljeno kosilo, pa je postalo zelo okusna večerja. U. je namreč pripravil najboljšo musako. Njami!!

Uživajte v sončku! Tudi vi si privoščite kakšno dobro pijačo!

Sobotna tura na Storžič ...

2011-08-01T11:02:00.001+02:00

... je bila zame v zadnjih letih sigurno ena najbolj napornih. Ker nisem najbolj vešča v plezanju, da ne rečem, da me je kakršnega koli plezanja po hribih precej strah, smo se odločili, da Storžič napademo iz izhodišča Povlje, kar pa se je na koncu izkazalo za hudo naporno turo. Efektivno smo hodili dobrih 6 ur, kar sicer ni bilo najhuje. Hudo je bilo predvsem to, da je celotna pot proti Storžiču precej strma, zato je naporna pri samem vzponu, še bolj pa pri spustu.

Očitno bom mogla malce potrenirat plezanje, toliko da izgubim strah, pol pa se še enkrat odpravit na Storžič iz kakšne druge smeri. :-) Upam, da ne tako naporne.

No pa naj bo dovolj jamranja. Vse skupaj je bilo super, prekrasno, prelepo, čudovito. Še vreme nam je služilo. Ker ni bilo prevroče, smo se na pot lahko odpravili malce kasneje, kar seveda pomeni, da nismo bili prvi, pa tudi med zadnjimi nismo prilezli na vrh. Za konec nam ga je vreme čist čist mal zagodlo in nas je osvežilo z dežnimi kapljami. Pa ni bilo nič hujšega.

Udeležba ponovno v stari že dobro poznani ekipi (T., U. in moja malenkost). Super je blo in kmalu se bomo spet podali na kakšen vrh. Plani so že v pripravi. ;-) Tisti psihični so najpomembnejši, saj fizično zmoremo precej več kot si upamo misliti, kar smo dokazali tudi v soboto.

Ja, seveda sem tud na Storžič vlekla svoj fotkič. Brez tega ni ture, pa naj bo še tako naporna. :-D

Takole smo se zazrli proti mnogo vrhovom, ko smo prišli ven iz gozda. Vse skupaj zgleda še precej daleč do vrha, ampak še nismo bili nič kaj dosti utrujeni, zato je bilo optimizma in dobre volje še na pretek.

Pogled proti eni od visokogorskih štal ter proti dolini.

Ko pa pogledamo gor, je pa pred nami ena sama strmina. Hmmmm, ja ni kaj, bo treba zagrizt v kolena in jo premagat. Ta najbolj pridni se pa že vračajo. Mi samo pozdravimo in iz previdnosti ne vprašamo, koliko je še do vrha. Še dobr, ker od tukaj je bilo do vrha še ... hmmmm ... skoraj 2 urci. :(

Ja, ja, U. še velik je pred nami. Nam bo uspelo?

Razgledi naokoli pa kot vedno v hribih čudoviti, kljub ne preveč lepemu vremenu.

Še dobr, da mam fotkič s sabo, da pod pretvezo fotkanja lahko naredim kakšno pavzo več. :-D

Tiste pikice na vrhu sosednjega grebena so očitno še eni bolj nadobudni hribolazci. Le kje plezajo. No, na koncu ugotovimo, da je to še ena od možnih variant za na Storžič, ki pa je zelo zelo zahtevna. Torej ni zame.

Vse tako kaže, da bo Storžič dobil svojo kapo, ki je tako značilna zanj in na žalost napoveduje slabo vreme. Se bo treba podvizat in malo pohitet. Kar pa je precej težko, ker so naše moči bolj proti koncu.

Tele ovce pa polne energije laufajo mimo nas. Mogoče se nas bojijo, ali pa nam samo hočejo pokazat kako poskočne so. ;-)

Končno prizor, ki smo ga bili hudo veseli. Še zadnjih par metrov in ZMAGA JE NAŠA!! HURA! BRAVO MI!!

Krasen razgled na vse strani s samega vrha.

Najbolj srečni - osvojili smo še en dvo-tisočak!!

Na poti nazaj pa ovinek čez Veliko Polano, kjer poleg zelo okusnega kislega mleka in domačega kruha postrežejo z nujno potrebnim gorivom. :-D

Seveda vsaj ena fotka gorskih rožic ne sme manjkat. Jih je pa tokrat bolj mal uspelo. Verjetno je temu botrovala moja utrujenost. Še danes ližem rane, ampak je spomin na osvojeni vrh tako dober, da me boleče mišice ne bodo odvrnile od novih prihajajočih podvigov.

Do prihodnjič se imejte super fajn!

Sončna Ljubljana

2011-07-26T12:42:00.000+02:00

Tele fotke so nastale prejšnji teden, ko je bila Ljubljana še vsa obsijana s soncem. V najprijetnejši družbi kot se le da, sem sedela v DaBuDi (azijska restavracija, ki se nahaja v Ljubljani na Šubičevi). Sama restavracija me je glede na ponudbo, ki so jo imeli pred časom precej razočarala. Zdaj bo trajalo precej časa, da se bom spet vrnila tja, če se sploh še bom. No pa to ni glavni namen moje objave, zato bom o tem kar takoj končala.

Torej, ko sem v najprijetnejši družbi sedela na vrtu omenjene restavracije, na enega pomembnejših dni v letu, pa to ni bil nikogaršnji rojstni dan, se je pred mano odpiral prečudovit pogled na naslednjo kompozicijo:

Pri celotni kompoziciji na nebu manjka le kakšen oblak. :-) Ker pa so se še istega dne pojavili na nebu in poskrbeli za trenutno vreme in mrzle temperature v Sloveniji, naj bodo slikce brez oblačka, take najbolj kičaste. :-)))

Uživajte kljub mrazu. Jaz vas še vedno pozdravljam iz prijetno vročega Kuvajta. Trenutna temperatura je 48 stopinj celzija. Ne, prav nič nas ne zebe. :-D

Oblak

2011-07-25T14:17:00.000+02:00

Ko je bilo na eni strani neba že čisto temno, saj so se nabrali temni, črni nevihtni oblaki, se je nasproti njih bohotil tale oblaček:

Čisto bel in puhast, obsijan s sončni žarki. Kmalu zate so tudi njega zakrili črni nevihtni oblaki, iz katerih nas je začelo namakati in ki so poskrbeli, da se je v Sloveniji huuudoooo ohladilo.

Pozdravček iz bližnjega vzhoda, kjer pa je prijetno toplo. Trenutna uradno objavljena temperatura je 47 stopinj celzija. :-D Ja, to pomeni, da nas čisto nič ne zebe.

No, zgornji oblak je bil v objektiv ujet prejšnji teden iz avta na poti iz Ljubljane proti Kranju tik pred Medvodam.

Debela peč

2011-07-19T09:30:00.000+02:00

Tole je objava, ki vam jo dolgujem še iz konca junija, ko sem vas dražila z raznimi kratkimi objavicami in vam nisem želela izdati kje sem jih posnela. :-)

Torej fotke objavljene v objavah Praznični oblaki in Makro s kapljicami so nastale na našem gorskem podvigu na Debelo peč. To je ena izmed lepših podvigov v zadnjih par letih. Razgledi na vrhu so bombastični. Sama pot pa sploh ni tako naporna, kljub temu, da se človek dvigne čisto malo čez 2000 m. Imeli smo le to smolo, da so tisto praznično soboto imeli tudi drugi enake plane in se je na poti proti Debeli peči in na samem vrhu znašlo ogromno ljudi, ki se za naš okus niso znali ravno obnašati po gorskem bontonu, saj so bili tako glasni, kot bi bili samo oni tam. Mi pa smo si predvsem želeli uživanja v gorskem zraku, prečudovitih razgledih in miru, ki ti ga nudijo samo gore.

Kljub tej glasni hordi štajerskih pohodnikov smo v našem podvigu vsi neznansko uživali in na poti nazaj dol že delali plane za naslednje podvige. Pa naj plani za enkrat ostanejo še naša mala skrivnost.

Tokratni standardni ekipi (U. in T. ter moji malenkosti), se je tokrat pridružila še M., ki je kljub slabši pripravljenosti dosegla sam vrh in zelo uživala. Upam, da se nam bo še kdaj pridružila, saj je njena družba zelo prijetna.

Pa da ne dolgovezim preveč o družbi, motnjah, lepotah in ..., naj fotke povejo kako lepo je tam visoko v gorah:

Vmes smo bili tudi na dopustu, tako da bolj morsko obarvane objave še sledijo.

Uživaje do prihodnjič, kljub slabšemu vremenu. Še dobro, da za vsakim dežjem posije sončke. :-)

Otvoritev razstave opusov Čuteči dotiki po Gustavu Klimtu in Figuralika preteklega časa

2011-06-28T13:20:00.000+02:00

Včeraj ob 18h se je zgodila otvoritev razstave dveh opusov: Čuteči dotiki po Gustavu Klimtu in Figuralika preteklega časa. Otvoritev se je zgodila v prelepem ambientu Vile Bled v koncertni dvorani, v kateri je Tito prirejal svoje gala sprejeme in koncerte ter predvajal filme.

Razstava obsega likovna dela Me Vi Art likovnega društva in slikarskega ateljeja Unikatna sanjalnica. Kot je zapisala že moja prijateljica T. na svojem blogu, kjer nas je na otvoritev povabila z naslednjim vabilom, so člani omenjenega društva in ateljeja dobili s strani vodstva Vile Bled povabilo za opremljanje hotela z njihovimi slikarskimi deli. Razstava tako obsega dela različnih umetnikov, predvsem pa umetnic, med katerimi je tudi draga T. Večina njihovih del sicer krasi hotelske sobe, tako da si teh del včeraj nismo ogledati. Nekaj pa so jih k sreči razstavili po hodnikih in v zajtrkovalnici, do katerih smo imeli dostop za ogled tudi navadni smrtniki.

Sama otvoritev je bila zelo slovesna in ravno prav dolga, da smo vsi zdržali do konca, kljub hudi vročini. :-) S kratkimi govori je bilo prestavljeno:
- kako je do sodelovanja med omenjenim društvom in ateljejem ter hotelom sploh prišlo
- zgodovina same Vile Bled
- likovno društvo Me Vi Art ter slikarski atelje Unikatna sanjalnica
- violončelist Igor Švarc, ki je poskrbel za čudovite glasbene utrinke. Zaigral je na električni violončelo zelo zanimive oblike.

Ker sem se dogodka udeležila direktno iz službe in seveda zjutraj še preveč zaspana pozabila s sabo vzeti svoj velik fotoaparat, sem dogodek ovekovečila z manjšim trotlčkom. Temu primerna je žal tudi kvaliteta slik. Sicer pa ni glavni namen te moje objave vam pokazati super kvalitetne fotke, ampak vas obvestiti o dogodku in vas povabiti k ogledu razstave prečudovitih likovnih umetnosti.

Utrinki z otvoritve in razstave:

Javno dostopni del razstave je sigurno vreden ogleda in vam ga toplo priporočam. Seveda pod pogojem, da ste ljubitelji te vrste umetnosti. Otvoritev ste pa žal že zamudili.

Še prelep pogled z glavnega balkona Vile Bled na otok skozi okvir drevja:

Obilico kulturnih drobtinic vam želim do prihodnjič!

Makro s kapljicami

2011-06-27T10:13:00.000+02:00

Ha, ha, ha, ... samo visoko v gorah te še ob 12h v travi počaka rosa, ki s svojimi kapljicami naredi makro fotografijo še bolj zanimivo:

Tole sem ujela na malo več kot 2000 m nadmorske višine. Vas zanima kje? Vam izdam prihodnjič. Do takrat pa uživajte kolikor se da in še malce bolje.

Praznični oblaki :-)

2011-06-26T15:39:00.000+02:00

Tale objava je za vse ki visoko letate, ali pa živite v oblakih. :-D

Praznični so pa zato, ker so bili ujeti na naš najpomembnejši praznik - Dan državnosti. Bili smo jim precej blizu. Kje sem jih ujela pa vam razkrijem v kakšni od prihodnjih objav. ;-)

Toliko za danes. Imejte se skrajno lepo do prihodnjič.

Gorske rožce

2011-06-23T09:24:00.000+02:00

Moje oči tudi pri napornem vzponu in spustu ves čas iščejo primerne kompozicije za fotografiranje. Rožce so zelo hvaležni objekti, saj so izredno potrpežljive, če le ni preveč vetra, ki bi poskrbel, da postanejo nemirne. ;-)

Tokrat so vse fotke nastale brez meni ljubega makro objektiva, saj sem s sabo vzela le osnovi kit objektiv.

Vse tele lepotice in še mnogo drugih smo našli na naši hribolazniški poti. Seveda ne poznam vseh imen. :-) So pa te fotke nastale po naročilu moje prijateljice T., ker mora čez poletje iz enega od motivov gorskih rožc narisat pravo slikarsko umetniško sliko. Upam, da ji bo vsaj katera od njih prišla prav. Če ne, pa se bom na svoji naslednji odpravi še bolj potrudila.

Za vikend se spet odpravljamo v hribe. Tokrat še nekoliko višje, čeprav bo višje tudi izhodišče.

Uživajte do takrat!

Gobica

2011-06-21T09:19:00.000+02:00

Tale gobica sicer ni užitna. Je pa prava lepotica med svojimi vrstnicami. Jo je en velik užitek slikat.

Nanjo sem naletela na poti v hribe (sobotni izlet na Virnikov Grintavec):

Lepo se imejte do prihodnjič! Pozdravček!

Hiška

2011-06-19T18:24:00.000+02:00

Mimo tele hiške nas je včeraj vodila pot proti našemu gorskemu cilju. Hiška se nahaja tik ob cerkvi na Zgornjem Jezerskem kjer smo parkirali avto in se podali na pot.

Meni osebno je bil pogled na to tipično Gorenjsko kmečko hiško prelep, zato sem jo morala ovekovečiti na parih posnetkih:

No pa se je tudi danes pojavil sonček. Naužijte se ga. Lep pozdrav!

Virnikov Grintavec

2011-06-18T20:26:00.000+02:00

Današnji dan je bil idealen ravno za v hribe. Oblaki so poskrbeli, da ni bilo vroče in je bila hoja navkreber še toliko bolj prijetna. Je pa oblačno vreme pokvarilo prečudovite razglede, ki se odpirajo na vse strani s samega vrha. No pa še fotke zato niso preveč kičaste. :D

Naša mala druščina si je za današnji cilj izbrala Virnikov Grintavec z izhodiščem iz Zgornjega Jezerskega. Zahtevnost poti na spletni strani www.hribi.net je opredeljena kot lahka označena pot. To je bil tudi glavni kriterij za iskanje današnjega izleta. :-) No, ko dobro prebereš opis poti in če to seveda narediš še doma, kaj hitro ugotoviš, da je pot večinoma precej strma. :-D Ja, ni kaj, mi smo to prebrali oz. ugotovili šele na samem vzponu. Kljub vsej strmini, smo premagali vzpon in bili na vrhu nagrajeni s prečudovitimi razgledi na vse strani. Kako navdušeni bi šele bili, če bi bil dan kičasto lep in sončen. Na vrhu se nam pogled namreč odpre na okoliške hribe, ki so bili danes žal v oblakih, ter v vse doline. Na Slovensko stran proti Jezerskemu, na Avstrijsko stran pa verjetno proti Železni kaplji. ;-) V tole zadnje nisem ravno prepričana, se mi bolj zdi, glede na moje poznavanje teh krajev. :-D Brez zamere, če sem se slučajno zmotila.

Skratka večina poti se vije po gozdu in meni osebno je bila pot prečudovita. Ne pomnim kdaj sem nazadnje videla mravljišče. No tukaj sem jih videla vsaj enih pet, če ne še več.

Ker je vrh brez koče in ker sam vrh ni eden ob bolj obleganih, smo na celotni poti srečali vsega skupaj 5 planincev in 2 štirinožna kosmatinca. Torej, če vam hribolazenje ni tuje in če si želite nekam kjer je malo ljudi in seveda, če vas ne moti, da na vrhu ni koče, no pa seveda, če ste pripravljeni na najbolj strmih delih kdaj pa kdaj tudi kolena grizti, potem vam tole zelo, zelo priporočam. Kako do gor je zelo lepo opisano na zgornjih povezavah.

Zdaj pa še čisto malo foto materiala:

Današnji vrh smo osvojili:

Nekaj slikc pa čaka še za kakšno dodatno objavo. Uživajte do prihodnjič.

Jutri nas baje čaka slabo vreme, zato bo treba dan izkoristiti za počivanje. :)

Veliki dan J&R

2011-06-17T15:52:00.000+02:00

Zgodilo se je že več kot mesec dni nazaj. Bilo je lepo in nepozabno. Za njiju verjetno še veliko bolj nepozabno kot za vse nas, ki smo se kot povabljenci veselili njunega srečnega dogodka in jima zaželeli še veliko ljubezni, zdravja in sreče na njuni skupni poti.

Moja vloga je bila zgolj vloga povabljene. Pa sem s sabo vseeno vzela svoj fotoaparat. Zakaj pa ne, saj ga tako ali tako vlačim vedno in povsod s seboj. Kot samo naključni fotograf, z ženinom in nevesto nismo imeli namenskega foto shooting-a, kjer bi dejansko lahko poskrbeli za neke posebne scene, kompozicijo, dodatno luč, ... Vse fotografije so nastale naključno tekom dogodka. Nekatere med njimi so mi toliko všeč, da si jih celo upam objaviti. :-) Objava je seveda narejene v soglasju in z dovoljenjem J&R.

Pa dovolj pisanja, naj še fotke povejo svoje:

Za konec pa samo še kraja, kjer se je vse skupaj dogajalo:

J&R naj vama bo vse lepo, posejano predvsem z razumevanje, srečo in ljubeznijo. Da bosta z lahkoto premagala vse probleme in prepreke na vajini skupni poti.

Pozdravček do prihodnjič!

Morje, sonce, ...

2011-06-01T09:21:00.000+02:00

Še malo, samo še mesec dni, pa se začne dopust in uživancija. Do takrat pa samo nekaj malega skominov z morja:

Naj nam čas do dopusta vsem skupaj čim hitreje mine. :-) Uživajte v lepih dnevih in jih čim bolje izkoristite.

Kosmatinec

2011-05-26T13:28:00.001+02:00

Našla sem ga pred eno izmed mnogih galerij v vasici Grožnjan. Bil je tako simpatičen in postaven, pa še brez predsodkov mi je poziral pred kamero. No če sem čisto iskrena, se niti premaknil ni, razen to, da je malo obračal glavo v levo in desno in spet nazaj v vse smeri, da je imel vse pod kontrolo. Pravi čuvaj, ki mu ne sme nič uiti.

Meni se zdi, da prav paše na točno te stopnice. Da se tale kosmatinec kar zlije z okoljem.

Pozdravček do prihodnjič! Pred mano je spet zanimiv, ampak naporen vikend. Upam, da bo rezultat tudi kaj fotomateriala.

Školjčna sipina

2011-05-25T14:33:00.000+02:00

Tik ob ograji Koprske luke v smeri proti Ankaranu, se nahaja edina školjčna sipina v Sloveniji (kratek opis Wikipedie). Ha, ha, ha, kar seveda niti ni tako čudno glede na dolžine naše morske obale. :-)

Mene je pot na ta košček naše naravne znamenitosti, že večkrat zanesla. Nazadnje pa na poti nazaj proti domu, ko smo zaključili z obiskom v prejšnjih objavah predstavljenih krajev, zanimivosti in znamenitosti (Morska pošast, Miramar in Trst).

Kot se vidi iz spodnjega foto materiala je to košček obale, ki je sestavljen iz samih odmrlih školjk, polžkov, ... Nekje sem prebrala, da obala zgleda kot pokopališče školjk, pa mi ta izraz ni preveč všeč, ker mene obala vsakič zelo navduši. Kar bi za pokopališča težko rekla.

Še bolj pa so nad samo obalo navdušeni otroci, ki od tam žal ne morejo oditi praznih rok in s praznimi žepi. V vse žepe, vrečke, kapuce, ..., si seveda nabašejo toliko školjk kolikor jih spravijo notri, pa še polne roke jih imajo ob odhodu od tam. Priznam, ko sem bila jaz prvič tam, sem tudi sama odnesla od tam kakšen primerek ali dva, tri, štiri, ..., kljub temu da sem se zavedala, da če bi vsak obiskovalec odnesel samo eno školjko, bi slej ko prej zmanjkalo te prelepe slovenske znamenitosti. :-(

Takole zgleda školjčna sipina ali školjčišče od blizu iz ptičje perspektive:

Mi smo tam zelo uživali. Verjamem, da boste tudi vi, če se boste odpravili tja na izlet. Za sam obisk školjčne sipine ne potrebujete ogromno časa, odvisno je seveda od tega, koliko časa boste porabili za nabiranje školjk. Tako da obisk lahko združite z izletom na slovensko obalo in si s tem popestrite potepanje. Če boste tam proti večeru, ko sonce zahaja, je vse skupaj lahko začinjeno še s kančkom romantike. To vam govorim iz lastnih izkušenj. ;-)

Čimprej se odpravite na potep. Jaz pa že tudi pripravljam ideje in plane za naš naslednji izlet. :-) Uživajte na sončku do naslednje objave.

Trst

2011-05-23T14:14:00.000+02:00

Naš izlet iz včerajšnje objave se je, kot sem že napovedala, nadaljeval v Trsu. Parkirali smo ob glavnem pomolu čisto v bližini strogega centra. Ker smo bili že precej utrujeni, smo se dejansko sprehodili le skozi nekaj ulic ter si privoščili dobro italijansko kavo in sveže stisnjen pomarančni sok v eni od mestnih kavarnic v bližini glavnega trga.

Ob sprehodu je nastalo nekaj slikc:

Ko smo se ob pomolih vračali proti avtu, smo v vodi zagledali morsko pošast, predstavljene iz ene od prejšnjih objav.

Pot nas bo v Trst sigurno še zanesla, saj Trst skriva še ogromno lepot, ki bi si jih radi ogledali in tudi ovekovečili na kakšni od fotografij.

Pozdravček iz Kuvajta, uživajte do prihodnjič.

Miramar

2011-05-11T13:23:00.001+02:00

Miramar - grad in prelep park v bližini Trsta je lokacija kamor me pot večkrat zanese in vedno znova sem navdušena nad njegovo lepoto. Pot tja me je peljala že par vikendov nazaj. Bila sem v prijetni družbi svojih najbližjih, ki so dan tudi malce popestrili. :-) Pa naj to ostane naša skrivnost. ;-)

Ker smo Miramar obiskali v nedeljo, je bilo potrebno parkirati malce dlje, tako da smo se že do samega vhoda v park kar prijetno sprehodili. Pa nič zato, saj je sprehod ob obali prav prijeten:

Takoj po vstopu v sam park se ti odpre pogled na grad:

Pogled z gradu na morje in bližnjo okolico:

Na vsakem koraku pa ogromno nekih prekrasnih detajlov:

Za konec pa še nekaj posnetkov iz samega parka:

Tole pa je druščina, ki mi je na tem prekrasnem izletu delala družbo:

Imeli smo se lepo in tole ali kaj podobnega bomo še velikokrat ponovili. Izlet se ni končal v Miramaru, nadaljevali smo ga skozi Trst ter tik ob obali do Slovenije, kjer smo se za konec ustavili še na Ankaranskem školjčišču. Kakšna objava z našega nadaljevanja izleta še sledi.

Za danes pa naj bo dovolj. Uživajte do prihodnjič. Moja malenkost se tokrat potepa po Bližnjem Vzhodu, točneje v Kuvajtu. Ker sem tu le službeno in za enkrat ni nobenega časa za turizem, na to temo ne bo nobene objave. ;-)

Morska pošast ;-)

2011-05-06T09:04:00.000+02:00

Ne, ne, saj ni pošast, samo en prelep morski klobuk je iz družine meduz (če se ne motim :-). Tega smo ujeli v Trstu ob glavnem pomolu in bil je tik pod površjem, tako da se ga je dala kar lepo slikati. Bil je tudi dobre volje in pripravljen na poziranje. ;-) Verjetno pa bi s kakšnim dodatnim filtrom lahko nastala tudi boljša kvaliteta. No pa, ker je bila oprema takšna kot je bila in ker se mi zdi, da so slike zanimive vsaj kar se foto modela tiče, pa tudi barve in kompozicija ni napačna, bom to morsko pošast vseeno predstavila. Naj se predstava začne:

Zame so meduze ena bolj fascinantnih morskih živali. Res je, da so nekatere med njimi zelo nevarne in celo smrtno nevarne. Vendar tale morski klobuk ne sodi v to kategorijo. V svoji potapljaški karieri sem jih videla že mnogo različnih vrst in velikosti. Pri čemer je ta morski klobuk sigurno najlepši predstavnik svoje vrste, sploh če ga imaš priložnost občudovati po vodo. Zanimiv pa je tudi, ko se pokaže tik pod gladino in ga lahko opazujemo z obale, kot se nam je nastavljal ta lepotec.

Precej različnih predstavnikov pa sem imela priložnost videti v različnih akvarijih. Vsakič me prime, da bi si tudi za doma omislila akvarij poln meduz. Pa me skrbi, da bi bilo vzdrževanje preveč zahtevno. :-D

To je že drugič v roku par let, da sem skoraj na istem mestu v Trstu oz. njegovi bližini, imela priložnost videti morski klobuk tik pod gladino, da se ga je dalo opazovati z obale. Prvič je bilo namreč v Miramaru pred cca. 3 leti.

Še nekdaj dodatnega gradiva na temo te živali v naših morjih: http://www.bodieko.si/veliki-morski-klobuki-v-slovenskem-morju in http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/zdravje/339979.

Lepo se imejte do prihodnjič!

Motovun

2011-05-05T09:17:00.000+02:00

Še zadnja vasica iz serije potepa po hrvaški Istri. Ni pa nujno, da bo to res zadnja objava. :-) Tokrat Motovun. Tudi Motovun se nahaja na vrhu hribčka in jo njegove ulice strnjene okoli cerkve. Motovun ima okoli strogega centra vasi speljano sprehajalno pot po obzidju, ki nudi pogled na samo vas in njene ulice, hkrati pa tudi na daljno okolico doline Mirne, ki je prelepa. V mojem bližnjem planu je sigurno ena kolesarska tura po tej dolini, ki bo zajemala minimalno vsaj en vzpon v eno izmed teh prečudovitih vasic.

Kaj torej nudi Motovun? Tako kot vse ostale že prikazane vasi, eno prijetno okolje s tradicionalnimi ozkimi uličicami in ogromno domače ponudbe, tako kulinarične v gostinski ponudbi ter prodaja v trgovinah: olivno olje, vino, kot tudi drugih domačih izdelkov, ki se prodajajo po raznih galerijah in trgovinicah.

Gostinska in turistična ponudba:

Pogled z obzidja na strehe:

Ter pogled na dolino Mirne:

Toliko za enkrat. Mogoče objavim še kaj. :-D

Uživajte do prihodnjič!

Grožnjan

2011-05-04T09:27:00.000+02:00

Od vseh že videnih hrvaških istrskih vasic je zame Grožnjan sigurno najlepša, najbolj pristna, najbolj domača, ..., skratka naj naj naj.

Že na samem vhodu v vas te pričaka precej zanimivih starih in lepo obnovljenih zgradb ter cerkev, kar se potem nadaljuje skozi celo vas. Potem pa ne glede v katero uličico zaviješ se kar ne moreš načuditi lepoti in domačnosti. Priznam, da sem skoraj na vsakem koraku, na vse stran videla toliko krasnih motivov za fotografiranje, da je fotkič pošteno zašvical. Naj predstavim nekaj od nastalega gradiva:

Vasica je posajena z galerijami različnih ročno izdelanih prelepih artiklov in gostilnicami, ki vsaka na svoj način vabim v svojo notranjost:

Domačini pa verjetno po stari istrski navadi posedajo pred vhodnimi vrati in klepetajo:

ali pa samo počivajo oz. čakajo na naslednje kupce, obiskovalce:

Za povrhu pa v sebi skriva prijetne kotičke, kjer si človek lahko malce odpočije in v miru ter seveda v dobri družbi (če ne drugače pa sam s seboj) popije kavico, sok, čaj, pivo, ... Tole je lokalček, ki se mi je zelo dopadel in bi v njem verjetno lahko sedela ure in ure ter uživala:

Za konec pa samo še tale odsev v oknu:

Uffff, res se je nabrala cela skladovnica fotk. :-) V tole vasico me bo pot sigurno še večkrat zanesla. Takrat jo bom poskusila doživeti še bolj.

Lepo se imejte do naslednje objave!

Buje

2011-04-29T12:38:00.000+02:00

Toliko iz Buj do prihodnje objave. Mislim, da dodatni tekst ni potreben. Buje so še eno prelepo staro istrsko naselje.

Višnjan

2011-04-28T14:10:00.000+02:00

Mala Istrska vasica, ki se nahaja v Hrvaškem delu Istre blizu Poreča. Vasica je res majhna, pa vendar zelo simpatična, daje občutek domačnosti:

Na osrednjem vaškem trgu se nahaja tale veličastna sončna ura:

Pozdrav do prihodnjič!

Vesele praznike

2011-04-22T14:54:00.000+02:00

Želim vam vesele velikonočne praznike, ogromno pisanih pirhov in mizo, ki se bo šibila od vseh velikonočnih dobrot. :-)

Fotka je lanska, ker letos preprosto ni bilo časa za kakšno novo serijo. Res pa prav ta slika na blogu še ni bila objavljena, zato je ta hip prava priložnost za njeno objavo.

Mogoče bo kakšna nova velikonočna serija nastala tekom naslednjih dni. ;-)

Poreč

2011-04-22T10:55:00.000+02:00

Naj tokrat fotke govorijo same:

Bilo je lepo. Sigurno se ob prilike še vrnem sem.

Potepanje po hrvaški Istri

2011-04-21T15:51:00.000+02:00

Dva vikenda nazaj je bil vikend točno po mojem okusu. Preživeli smo ga na obali, tokrat na hrvaški obali v Poreču. Kar je bilo pa še lepše pa je bilo to, da se je vikend začel že v četrtek po službi. Juhuhu! Bil je res en super podaljšan vikend, ki se je zaključil s potepanjem po prelepih vasicah hrvaške Istre. Seveda s fotoaparatom prilepljenim na oko. Nastalo je OGROMNO fotk. Tokrat samo en mali delček. :-)

V tokratni objavi le pregled vseh vasic, ki so se uvrstile v tokratno potepanje. Vikend smo preživeli v Poreču:

Dneve v Poreču smo s pridom izkoristili za raziskovanje same obale okoli Poreča (nekaj peš, nekaj pa s kolesom - takrat smo naredili tudi otvoritev kolesarske sezone):

Nedeljsko potepanje se je pričelo v Poreču. :) Najprej naju je pot zanesla v Višnjan. Mala vasica dokaj blizu Poreča. Zelo simpatična vasica. Do tja bi se lahko odpeljali tudi s kolesom.

Od Višnjana naju je pot vodila po vijugasti cesti čez hribčke in dolinice do Buj:

Buje so precej večja vas s prekrasnim starim strogim centrom, ki se seveda nahaja okoli cerkvice. Lepo označena sprehajalna oz. turistična pot naju je popeljala po samem strogem centru ter tudi okoli njega. Pot sva nadaljevala iz Buj v zame do sedaj sigurno najlepšo Istrsko vasico Grožnjan:

Zadnja resna postaja potepanja je bil Motovun. Nekje sem zasledila, da mu pravijo tudi Istrski San Gimignano, čeprav mene na to prelepo Toskansko vasico čisto nič ne spominja, saj razen cerkvenega zvonika ni nobenih stolpov, po katerih je San Gimignano tako poznan. :)

Iz slik se vidi, da so vse te vasice razporejene na vrhu griča. Vsaka je zgrajena okrog svoje cerkvice. Od daleč se vasica od vasice zelo težko razloči oz. prepozna. No, verjetno domačini nimajo pri prepoznavanju nobenih težav. :-)

Za konec pa samo še slikca Buzeta, kjer se nisva zaustavila, le od daleč sem naredila fotko mesteca, kamor se bom v kratkem še vrnila:

Tole je res hitri pregled kje vse sva se potepala. Podrobnejša reportaža posamezne vasi pa še sledi. Ja, ja, gradiva za objave še doooolgoooo ne bo zmanjkalo.

Pozdravček do naslednje objave!

Storži

2011-04-19T16:20:00.001+02:00

Na obali, kjer je ogromno borovcev jih je vsepovsod veliko. Na tleh, na borovcih, kamor koli pogledaš te spremljajo:

Tole pa sicer niso storži, razen če so še čist mladi. No ja, iskreno povem, da pojma nimam kaj to je. Vem le to da raste na borovcih in da oddaja rumen cvetni prah. Mogoče pa so to neke vrste cvetovi. Meni so bili zanimivi, pa sem jih poslikala za različnih zornih kotov:

Rože, rožice

2011-04-18T10:40:00.000+02:00

Tele rožice so nastajale zadnjih nekaj tednov pohajkovanja naokoli. Vse seveda čisto slučajno, ker sem na njih naletela čisto slučajno. Nekaj od njih je še pomladanskih, nekaj od njih pa je iz obalnega sveta, kje smo se potikali zadnja dva vikenda. Vse ostalo kar je nastalo zadnja dva vikenda še sledi:

Uživajte v lepem sončnem vremenu, ki je pred nami!

Pročelja, okna, vrata, balkoni, ...

2011-04-05T14:41:00.000+02:00

Tokratna objava je posvečena različnim pročeljem stavb, oknom, vratom in tudi balkonom oz. terasam. To so mi zelo zanimivi motivi. Se mi zdi, da bi lahko napolnila spominsko kartico samo s slikanjem te vrste motivov v vsakem malo večjem kraju. Predvsem je zanimivo, kako si ljudje na različne načine uredimo zunanjost svojih domov. Nekatere so kičaste, druge moderna, spet tretje starinske, vsaka pa se mi zdi, da pripoveduje svojo zgodbo:

Zelo urejena stavba, s prekrasno rumeno fasado. Vse se mi zdi tako zelo simetrično, brez kakršne koli napake.

Tole okno na mozaiku, se mi je zdelo še posebno zanimivo. Škoda le, da je leva stran te fasade nekoliko uničena. Sicer pa se mi vse skupaj zdi prava umetnost.

Umetelno pročelje Pokrajinskega muzeja v Kopru. Stavba se imenuje: Palača Belgramoni Tacco (http://www.pmk-kp.si/muzej_neko_in_danes.html).

Vhodna vrata kapele, ki se nahaja blizu Titovega trga.

Na tem oknu sta mojo pozornost pritegnili cvetoči lončnici. Takrat je bilo pri nas na Gorenjskem še bolj mraz in pomlad še ni prebudila narave v polnem zamahu, zato je bil pogled na cvetove teh lončnic prav navdihujoč.

Isto okno, le da je tokrat prikazano celo. Zelo zanimivo se mi zdi tudi kako imajo v notranjosti obešene in zavezane zavese. Malo drugače, kot smo sicer navajeni.

Še ena umetelno obokan vhod, ki najprej vodi na notranje dvorišče.

Nekateri pa so si pred vhodom nasadili plezalke, da so vhod v hišo še dodatno popestrili. Nisem pa čisto prepričana čemu to zelenje služi: da je vhod zaščiten pred soncem ali mogoče pred padavinami? :-)

Za obmorska mesta je precej značilno, da se balkoni nahajajo v najvišjih nadstropjih, včasih celo na strehah. Ideja ni slaba, saj le tja v teh strnjenih uličicah lahko posije sonce. :-)

No zdaj pa sem izkoristila ves uporaben foto material iz Kopra. Komaj čakam, da se grem spet potepat. Obeta se mi hrvaška obala. Juhu! Se že fuuul veselim novih foto zmag. Le kaj mi bo tokrat uspelo ujeti v objektiv.

Uživajte! Jutri bo spet sonček. Pozdrav do naslednje objave.

Koprski detajli

2011-04-04T15:17:00.000+02:00

Kot vsako mesto tudi Koper skriva cel kup raznih manjših in večjih detajlov, ki jih je le potrebno videti in že so ujeti v objektiv. Priznam, da ko se po svetu potikam s fotoaparatom okoli vratu, vedno vidim precej več takšnih detajlov, kot če ga nimam s sabo. Nekaj detajlov se vam predstavlja z naslednjo serijo fotografij:

Imejte se čim lepše, pa se kmalu spet kaj oglasim. Koprska serija fotografij še ni bila v celoti objavljena. :-)

Pozdrav do naslednjič!

Skozi oboke

2011-04-01T14:54:00.000+02:00

Kar na precej mestih v Kopru sem uspela uloviti delčke mesta skozi razno razne obokane odprtine:

Pozdrav do prihodnjič!

Koper

2011-03-31T13:45:00.000+02:00

Slikce so nastale že vsaj 14 dni nazaj. Vreme sicer ni bilo ravno najlepše, pa vendar tako dobro, da smo lahko malce pohajkovali po starem delu mesta. Koper kot mesto se ponaša z zelo lepo urejenostjo. Očitno Koprski župan mestni denar precej vlaga v urejenost samega mesta.

O tistem delu mesta, kjer so nanizana vsa mogoče trgovska središča, ne bom komentirala. Očitno ima Koper zelo močen potrošniški potencial, ker toliko nakupovalnih središč na enem kupu, mislim, da nisem še videla v nobenem drugem slovenskem večjem mestu. Mogoče je še Celje organiziran na podoben način.

Kar pa se tiče promenade ob morju in samega strogega centra, pa bi lahko izrekla samo pohvale. Lepo urejeno. Vsaj meni zelo všečno.

Tole je ena serija fotk, ki so tisto soboto nastale:

Upam, da me pot spet kmalu zanese na obalo. Ta obmorska mesta name vedno naredijo poseben vtis.

Pozdravček do prihodnjič!

Na rdečem ozadju

2011-03-25T13:21:00.000+01:00

Še dve slikci istih rumenih tulipanov na rdečem ozadju:

Hmmmm, ne vem pa kako sem dosegla to ozadje. :( Očitno mi spomin že malce peša. :)

Pozdravček do naslednje objave!

Tulipani

2011-03-23T09:19:00.000+01:00

Rože so moja strast. Imam jih rada v vseh oblikah. Ko bom velika in ko bom imela svojo hišo in svoj vrt, bo le ta polen razno raznih rožic, ki bodo cvetele od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. :-) Ja, ja, saj sem se zbudila iz sanj.

Bom od zdaj naprej bolj realna. Torej vrnimo se nazaj k rožam, ki jih obožujem. Tokrat sem si dom polepšala s tulipani. Rumenimi.

Nekaj fotografij iz te serije je še na zalogi. Mogoče za katero od prihodnjih objav. :-)

Do naslednje objave, pa se imejte kar se da lepo in uživajte v sončku, pomladi, prijetnih temperaturah in čimbolj prijetni družbi.

Juhuhu, pomlad je tu

2011-03-22T13:02:00.000+01:00

Ja, ja, tud mene so sonček in prijetne pomladne temperature zbezale ven, kljub slabemu počutju čez vikend. Na sončku je bilo že tako zelo prijetno toplo, da se je človek z veseljem malce pomartinčkal.

Vmes pa seveda ni šlo brez, da ne bi v objektiv ujela kak trenutek te lepe pomladi.

Orgle

2011-02-04T08:44:00.000+01:00

Notranjost cerkva je v veliki meri precej zanimiv ambient za fotografiranje, čeprav pa ponavadi svetloba ni najbolj idealna in se je za dobro fotografijo potrebno malce bolj potrudit.

Okoli novega leta me je pot zanesla na Bled in ravno mimo Blejske cerkve. Ker je to čas jaslic, sem zavila v samo cerkev in si ogledala jasli. Res je, da sem naredila par kar uspešnih posnetkov figuric jasli, pa žal zdaj ni več čas za takšno objavo. Mogoče pa bo konec leta priložnost, da uporabim katero od teh fotografij za objavo.

V cerkvah so mi vedno zanimive orgle. Večinoma so fascinantne, ogromne, prelepe. Tudi orgle v Blejski cerkvi so pritegnile mojo pozornost:

Pa še sama zunanjost cerkve s prelepo modrino neba v ozadju:

Smučarska uživancija

2011-02-02T10:37:00.000+01:00

Zadnje tri dni sem bila ena tistih srečnic, ki je del svojega časa lahko posvetila najljubšemu zimskemu športu - smučanju.

Letošnja smučarska sezona, se žal ni začela kot nekaj zaporednih let prej. To je s podaljšanim vikendom nekje v prvi polovici decembra z udeležbo otvoritve smučarske sezone. Vsa leta doslej smo bili v Italiji. Včasih smo preživeli prekrasne smučarske dni, se je pa zgodilo tudi to, da je vse dni snežilo, da bi nas skoraj zamedlo. Tudi letošnjo sezono bi morala začeti s 3 prečudovitimi dnevi otvoritve v Schladmingu, pa sem namesto na smučanje, morala v bolnico. :( Sicer še dobro, da sem šla v bolnico dva dni pred odhodom, da so vsaj ostale punce na otvoritvi uživale in se jim ni bilo potrebno ukvarjati z mano. Ko sem končno okrevala, pa da ne bo pomote, jaz sem se ves čas počutila čisto v redu, le zdravniki so na vsak način želeli, da sem doma na bolniški in da okrevam do konca, sem si že prejšnji teden privoščila eno prekrasno smuko na Krvavcu.

Vse skupaj pa sem nadaljevala ta teden. Prvi dan je bila nedelja, ko vreme sicer ni bilo najlepše, saj je bil celotni Krvavec ravno sredi dveh plasti oblakov. Je bilo pa temu primerno smučišče bolj kot ne prazno, tako da sva se z M. dobro nasmučala. Ker v službi zadnje čase nimamo pretirane gužve kar se dela tiče, sem se brez težav dogovorila še za kakšen dan dopust, tako sem s smučanjem nadaljevala še v ponedeljek in torek. S kondicijo sem sicer letošnje leto bolj slaba, pa sem vseeno vztrajala in se vsak dan zapeljala na Krvavec. Oba dni sem bila nagrajena se prečudovitim vremenom. Namreč nad plastjo oblakov, ki so prekrivali celotno Ljubljansko kotlino, je bilo jasno, sončno, brez oblačka ter seveda precej topleje kot v dolini. Kaj naj rečem, bilo je kičasto. Pa še gužve nobene, saj mora večina ljudi med tednom hodit v službo, šolo, faks, ... Tista peščica, ki si lahko privošči dopust ali pa delajo popoldan ali pa so seveda že upokojeni zato še toliko bolj uživa na snegu.

Že sam pogled na župco (plast oblakov) me je navdal s posebno energijo, ker mi je uspelo pobegniti iz tiste turobe v dolini in se naužiti svežega zraka in toplih sončnih žarkov. Kondicija pa se je le počasi, res zelo počasi začela vračati, tako da sem vsak dan izkoristila tudi bele strmine in neznansko uživala v zavijanju po bregu navzdol. Ja, ja, vse skupaj počnem zelo previdno, da si ne nakopljem še kakšne dodatne bolniške zaradi zlomljene noge ali česa podobnega. Noge me pa zdaj za nagrado tako bolijo, da komaj hodim. :D Ampak je bilo vredno. Komaj čakam naslednje priložnosti. Upam, da bo kmalu.

Včeraj mi je končno uspelo ne pozabiti malega fotoaparata doma. Takole zgleda nad oblaki:

Danes je pa spet en turoben dan in vrniti sem se morala nazaj v "kruto" realnost. ;-) No zdaj pa hitro nazaj na delo, da bo delo opravljeno še pravočasno.

Vsem skupaj en sončen in smučarski pozdrav.

Vrtnice

2011-02-01T07:39:00.000+01:00

Tu pa tam, kdaj pa kdaj nastane kakšna fotografija tudi doma. Sploh, če zaradi bolniške, človek ne sme ven. No, tele vrtnice so bile posnete ravno v tistem času, pa prej nekako ni bilo volje za objavo.

Slikanje rož je ena izmed meni bolj priljubljenih kategorij. Komaj čakam pomlad, ko bo takšnih motivov na pretek.

No, pa naj vseeno zima še nekaj časa vztraja. Ker je smučanje eden izmed športov, ki jih obožujem.

Sončni Piran

2011-01-29T13:17:00.000+01:00

Huda burja nas ni odvrnila, da se ne bi sprehodili po Piranu. Že prvi pogled s parkirišča je obetal lep sprehod:

Bolj ko smo se prebliževali strogemu centru, bolj je brila burja. Še dobro, da smo bili toplo oblečeni, pa se nam je vseeno vsem zdelo, da uspe burja prodreti skozi vsa oblačila, čisto do kosti:

Da bi se skrili v zavetrje, smo sprehod nadaljevali po ozkih Piranskih uličicah. V nekatere burja res ni uspela priti, po drugih pa je pihala brez zadržkov:

V ozkih uličicah se vedno najde precej zanimivih motivov. Tokrat so mi v oči padli razni balkoni, okna in oboki:

Tartinijev trg z znamenitimi stavbami:

Ta trg me še vedno spominja na film Poletje v školjki:

Preden pa smo se poslovili od najlepšega obmorskega mesteca pa še pogled proti Punti in znameniti cerkvici čisto na koncu rta:

Igra morja in vetra

2011-01-28T09:08:00.000+01:00

Po dolgem, dolgem, dolgem času končno spet nova objava.

Ne bom podrobno razlagala zakaj se toliko časa nisem oglasila. Imela sem zdravstvene težave,nekaj dni sem preživela celo v bolnici, potem pa ostala še na doooolgiiiii bolniški. Ampak najpomembnejše v tem trenutku je to, da sem zdaj ok in da se je vmes nabralo celo nekaj priložnosti za fotografiranje, ki sem ga vmes zelo pogrešala.

Največja priložnost se je pokazala v soboto, na prečudovit sončni dan. Z najboljšo družbo, kar jo ta hip sploh obstaja (z mojim najdražjim U. in njegovima dvema sončicama), smo se odpravili na obalo. To je del Slovenije, ki mi je neznansko všeč. Mogoče bo enkrat v prihodnosti priložnost, da se preselim v te prekrasne kraje. Hmmmm, to bi bilo čudovito.

Na obali nas je poleg krasnega sončka, pričakala tudi burja, ki je poskrbela, da nas je prepihalo do kosti. Ampak se nismo dali, vseeno smo se odpravili na malo daljši sprehod do Pirana in po ozkih uličicah tega najlepšega slovenskega morskega mesteca. Ne glede na to, da smo na Punti pričakovali najhujši veter, smo se odpravili tudi na ta konec mesta. In tam nas je pričakovala posebna igra morja in vetra. Mnogokrat sem že bila v Piranu ob razno raznih vremenskih priložnosti, pa kaj takega še nisem doživela. Valovi morja so butali ob obalo Punte in se penili ter dvigali po nekaj metrov v višino. Bilo je čudovito. To prekrasno igro narave, ki se je poigravala z vetrom in predvsem morjem, smo opazovali od daleč, saj nam morje, ki se je razlivalo po cesti čisto do hiš, ni dopuščalo, da bi se bolj približali samemu morju. Kljub močni burji, smo stali tik ob hišah (v upanju, da smo vsaj malo v zavetrju) ter uživali v predstavi. Moj prst je bil ves čas na sprožilcu, da bi poskusila v objektiv ujeti, to kar nam je morje pripravilo.

Ni mi uspelo ujeti celotne veličastne podobe, tako malo za okus, pa mislim, da je uspelo.

Medtem, ko smo stali in občudovali prizor, se nam je pridružila še ena skupinica radovednežev. Vsaj eden med njimi je moral biti domačin ali pa nekdo, ki je redni obiskovalec Pirana, saj je ostalim razložil, da takšne predstave morje že zelo dolgo časa ni imelo.

Zato sem še toliko bolj srečna, da sem se tudi jaz enkrat znašla na pravem mestu v pravem trenutku. Ter da sem imela ob sebi moj fotoaparat, ki je prizor ovekovečil za vedno.

Ko so mi roke že skoraj primrznile in smo bili že vsi kot ledene svečke, smo zapustili območje predstave in se prestavili v zavetje toplega kafiča, na skodelico vročega čaja, ki nas je vsaj malo pogrel.

Vesele praznike!

2010-12-24T14:46:00.001+01:00

Račke in labodi

2010-12-22T14:24:00.001+01:00

Na jezeru je vedno veliko stanovalcev. Tokrat so čisto k obali prišle račke in labodi, ki so se celo nastavljale objektivu. En racman mi je prav ponosno in prijazno poziral:

Velden pozimi

2010-12-21T12:10:00.000+01:00

Vrbsko jezero je destinacija, kamor se zelo rada vračam. Vedno, ko se tam ustavim, si privoščim daljši sprehodu v Veldnu. Tudi pozimi je tam zelo lepo in romantično. Tokrat sem bila še posebej v dobri družbi. Poleg U. sta bili z nama tudi P. in T.

Dan se je začel že zgodaj, ko sva z U. pobrala P. in T. Pot nas je takoj zanesla čez Karavanke v Avstrijo, točneje v Celovec. Celovec brez obiska Ikee sploh ne obstaja. :-) Torej najprej malo shoppinga.

Ker je bil dan prekrasno sončen, sicer precej mrzel, bi bilo škoda, da bi ga zamudili s posedanjem v zaprtih prostorih. V planu je bilo sicer najprej samo obisk centra Celovca ter stojnic na Christkindel Marktu, kar je zame v tem predbožičnem času že obvezno. Potem pa smo na prelepo vreme plan nekoliko spremenili in vmes vrnili še izlet do Veldna ob Vrskem jezeru.

Sprehod je bil prijeten. Nastalo je nekaj malega tudi foto materiala:

Kot se za to časovno obdobje spodobi, je celo naselje in vsa okolica temu primerno okrašena: