torek, 23. februar 2010

Tirana by night

Sama sebi grem že na živce, ker objavljam samo fotografije iz Tirane, ampak te so resnično edine, ki so nastale v zadnjem času. Tisti, ki me poznate in veste kaj se dogaja v zadnjem času (urejanje čisto mojega stanovanja, ki sem ga pred kratkim kupila), veste zakaj je temu tako. Takoj, ko se bom preselila in bom uredila vse najnujnejše, pa se bodo tudi na blogu začele dogajati bolj zanimive in raznovrstne objave.

Torej tudi tele fotografije so nastala v času mojega zadnjega poslovnega potovanja v Tirano z malim izposojenim fotoaparatom:



Kvaliteta fotografij ni najboljša, mal so umetniške, ravno toliko kolikor se mi je zatresla roka, saj so posnete iz roke.

torek, 16. februar 2010

Promet v Tirani

O prometu v Tirani sem že zadnjič napisala par stavkov. Tokrat sem imela v hotelu odlično pozicijo (12. nadstropje), da sem z viška lahko ujela par prometnih utrinkov:







Sicer so pa tudi tele ovčke udeleženke v prometu:


Slika ni ravno najboljša, ker je slikana skozi zadnje steklo avtomobila, pa se vidijo črte od gretja zadnjega stekla. Ampak bistvo, ki sem ga želela z njo pokazat, pa se mi zdi, da se vidi zelo dobro.

sreda, 3. februar 2010

Tirana - Albanija

Prejšnji teden sem večino tedna preživela v Tirani v Albaniji. Zame je bilo prvič, da sem bila v Albaniji. Moji prvi občutki o tej deželi, no ja bolje rečeno o mestu, saj razen same Tirane nisem videla nič ostale Albanije: letališče približno tako majhno kot naš "Jože Pučnik", ampak na pogled precej bolj novo in urejeno. Promet je precej podoben, kot v ostalih južnih državah (recimo Grčija, Egipt, pa tudi Italija). Prometni znaki in semaforji so bolj za okras, kot pa za kaj resnejšega. Isto velja tudi za policijo, ki pa je ni malo. Očitno država z zaposlitvijo policajev, rešuje brezposelnost. Najhuje pa je seveda za pešce, ki se morajo tudi ob zeleni luči, ki sveti za prehod za pešce, boriti za življenje, ko prečkajo cesto. Strogi center mesta je zelo urejen in presenetljivo čist. Če pa te pot slučajno zanese malo ven iz centra, pa se situacija drastično spremeni. Težko opišem kako mesto in ulice zgleda na obrobju mesta, ker ne vem s čim bi lahko sploh primerjala.

Moj obisk Tirane je bil služben. Tako sem imela možnost malo okusiti tudi poslovni del Albanije. Tisti, ki recimo veliko delate z našimi bivšimi južnimi brati, verjetno veste, da se tam stvari obračajo bistveno počasneje, v smislu "lako ćemo". Tukaj, tukaj se pa svet vrti še bistveno počasneje. Za naš tempo dela in življenja, je dol tudi služben čas kot dopust. ;-)

Ob vrnitvi nazaj, torej na letališču v Tirani, pa sem mi je spet potrdilo, da je svet resnično postal majhen. V Tirani na letališču sem namreč srečala dva bivša sodelavca iz moje bivše službe (SRCa). Oba sta bila enako kot jaz službeno v Tirani. Obeh sem se zelo razveselila, saj sta mi s svojo družbo krajšala čas čakanja na vzlet in samo polet nazaj proti domu.

Tudi v Tirani me je spremljal mali izposojeni fotoaparat, s katerim sem posnela naslednje posnetka:





Teh nekaj posnetkov je nastalo zjutraj, ko smo čakali na prevoz iz hotela do firme. Vse te stavbe se nahajajo v strogem centru na glavnem trgu.

Takole pa so videti stanovanjski bloki. Skoraj vsi so poslikani ali pobarvani z ogromno različnih barv: