Raziskovanje - Udin Boršt

Planov za vikend je bilo ogromno, pa sva kar nekako morala vse spremeniti. Najprej je plan, da greva v soboto smučat, padel v vodo, ker je moral U. v službo. Potem pa se je tudi nedeljski plan, da greva nekam v hribe, malce spremenil. Zjutraj namreč pogled na Kriško goro, ki je bila v planu, ni dajal neke vzpodbudne vremenske napovedi, vse je bilo en sam oblak. Čeprav mogoče se je le tako videlo iz doline, gor pa en sam sonček. Le kdo bi vedel? :-D

No, ker se je pozno dopoldan v dolini le pojavil sonček, je bilo treba dan izkoristi. Pa sva se odpravila, najprej že po znani krožni poti (ki je večkrat prehojena in pretečena) od Golnika proti Letencam. Tokrat pa sva se vseeno odpravila malce raziskovat tudi makadamsko cesto, ki vodi proti Žiganji vas. Ja, kaj naj rečem, lepo se ves čas vzpenja, tempo pa je bil tudi soliden. Na vrhu ob križu pa naletiva na smerokaz Udin Boršt - Kriva jelka. Hja, pa sva zavila v tisto smer. Smerokazi sicer kmalu izginejo, poti pa se na vsakih par korakov razvejajo na vse strani. Vsakič sproti dilema, a greva levo, al čva it rajš desno? Pa sva jo mahnila po orientaciji. Enkrat tud zašla in se po isti poti, ki jo je kar naenkrat zmanjkalo, vrnila nekaj 100 m nazaj, pa spet po drugi nadaljevala pot. Nisva ves čas hodila po poteh, tud kar direktno skozi gozd sva jo mahnila. Bil je en zelo prijeten, raziskovalni dan. Kriška gora pa še vedno čaka na listi vrhov, ki jih bo potrebno osvojiti, baje še letos. ;-)

Tokrat sem na izlet po dolgem času spet vzela svojo foto opremo. Tko, da se mal prezrači. ;-)

Ni nastalo veliko foto gradiva, ker sva bila več ali manj ves čas v gozdu, vendar se je vseeno vsake toliko časa pokazal kakšen lep razgled:

Oblaki še vedno zakrivajo Kriško goro, čeprav je nad Golnikom že čisto jasno.

Lovka koča na poti:

 Pogozditev:

 Pogled proti nebu sredi gozda:

Počasi so se razkadili tudi oblaki, ki so se zataknili ob hribe, Kriška gora, Tolsti vrh in Storžič so spet na vidiku:

 Še dokaz, da sva raziskovala oba:

Na koncu pohajkovanja, je padla odločitev, da bo Udin Boršt s strani Golnika potrebno še bolj podrobno raziskati. Zakaj bi se vozila nekam stran, da bi lahko preživela urico ali dve v naravi, če imava pa naravo praktično pred blokom.

Uživajte do prihodnjih. Mogoče bo letos kakšna objava več kot lani. ;-)

Gobice

Jesenske barve

Juhuhu, pomlad je tu

Zdaj se mi zdi pa da že vrabčki in ostali ptički čivkajo, da je prišla pomlad. Juhuhu! Zunaj je toplo, prijetno, pomladansko. Bunde smo že zamenjali za tanjše jakne, škornje pa za nizke čevlje. ;-)

Mislim, da je čas, da zimske stvari počasi pospravimo in se pripravimo na različne aktivnosti, ki jih bomo lahko počeli zunaj. Pohodniško in rolarsko sezono smo že odprli. Komaj čakam, da odpremo še kolesarsko, da ne bo več treba na spinning hodit v zaprte prostore, ampak se bomo veselo vozili s kolesom po naravi. Zame je ta hip še malo premrzlo.

Nisem pa še čisto prepričana, če smo za sigurno zaključili s smučarsko sezono. Mogoče se pa najde še kakšen dan, ki bi ga lahko preživeli na snegu. Kdo ve? :-D

Trenutno spet ni dovolj časa, da bi lahko šla s fotoaparatom na potep, pa sem se odločila, da iz fotk prejšnjih sezon sestavim par kolažev, ki bodo na blogu pričarali pomlad:

Upam, da bo kmalu čas in priložnost, da tudi letošnjo pomlad ujamem v objektiv. Uživajte do prihodnjič.

Blegoš v zimski idili

Včerajšnji dan sva spet preživela precej aktivno. Že v petek sva v Hervisu kupila še nekaj malega dodatne opreme (dereze in gamaše), s katero se človek nekoliko lažje in predvsem bolj varno poda pozimi, v snegu na kakšen hrib ali goro.

Za včerajšnji pohodniški izlet sva si izbrala Blegoš. O njem sem slišala že veliko. Poznam ogromno ljudi, ki so ga že osvojili. Mene pa je pot tja gor včeraj prvič zanesla.

V izhodišču je bil plan, da se proti Blegošu odpraviva iz Črnega kala. Pa so naju malo zavedli in namesto, da bi v Poljanah zavila proti Črnem kalu, sva to hotela narediti šele v Hotavljah. :-D Včeraj so bile razmere na cestah ravno prave za raziskovanje hribovskih kmetij. ;-) Presenetljivo je avto zmogel vse klance, pa čeprav čisto v napačno smer. Ker sva izhodišče v celoti zgrešila, sva torej na hitro spremenila plan in se odločila da bo Leskovica najino izhodišče. Od tod je pot baje še enkrat daljša, ampak kaj čmo, hitro sva se preobula in vzela pot navkreber pod noge. Pot je iz Leskovice res kar precej daljša, k sreči pa ravno tako nič hudo naporna in strma ter lepo označena. Pa kljub snegu, ki je padal, gaz že nekoliko shojena. Novo zapadlega snega sicer ni bilo ne vem kako veliko, pa je vseeno bilo prijetneje hoditi po gazi, ki so jo shodili pohodniki pred nama. :-) Vsaj zame je bil to veliko boljši občutek.

Tokrat sva šla dejansko samo do koče pod Blegošem. Sam vrh sva pustila za naslednji podvig, ko bodo razmere boljše, predvsem, ko ne bo tako pihalo, kot je včeraj. Letos se na Blegoš sigurno še vrneva.

V koči so zelo prijazni. Ponudba je dokaj standardna. Kar pa me je zelo prijetno presenetilo, so nizke in dostopne cene. Tako so sendviči, ki sva jih vzela s sabo, lepo počakali v nahrbtniku za današnji zajtrk. Midva pa sva si privoščila okusno joto in pasulj, v katerih ni manjkala niti zelo okusna klobasa. ;-)

Kot se spodobi, naju je celo pot spremljal tudi fotoaparat, ki je ovekovečil ta zimski podvig:

Juhuhu, na eni od smernih tablic je bilo zapisano, da je do koče le še 15 min.

Hura, iz te točke sva že zagledala kočo:

Desno od koče pa sam vrh, ki je ostal neosvojen. Na spodnjih slikah še par pogledov proti vrhu, preden sva se skrila v zavetrje koče:

Pa še malo okolice okrog koče, kjer je ogromno klopi, kar nakazuje, da je v času od pomladi do jeseni na samem vrhu precejšnja gužva:

Še pogled po bližnji okolici koče - povsod kamor pogledaš sama zimska idila:

Brez raznih napisov, ki pohodnike opozarjajo naj ne smetijo in uničujejo narave, očitno ne gre. Smo ljudje res takšni packi:

Dereze so v takšnih razmerah res zakon. Danes me je sodelavec podučil, da so to "mestne" dereze. :-)

Še udeleženca - mi2, na toplem v zavetju koče:

Upam, da bo kmalu naslednja priložnost, za naslednji podvig. Do takrat pa uživajte. Pozdravček!