torek, 26. julij 2011

Sončna Ljubljana

Tele fotke so nastale prejšnji teden, ko je bila Ljubljana še vsa obsijana s soncem. V najprijetnejši družbi kot se le da, sem sedela v DaBuDi (azijska restavracija, ki se nahaja v Ljubljani na Šubičevi). Sama restavracija me je glede na ponudbo, ki so jo imeli pred časom precej razočarala. Zdaj bo trajalo precej časa, da se bom spet vrnila tja, če se sploh še bom. No pa to ni glavni namen moje objave, zato bom o tem kar takoj končala.

Torej, ko sem v najprijetnejši družbi sedela na vrtu omenjene restavracije, na enega pomembnejših dni v letu, pa to ni bil nikogaršnji rojstni dan, se je pred mano odpiral prečudovit pogled na naslednjo kompozicijo:
Pri celotni kompoziciji na nebu manjka le kakšen oblak. :-) Ker pa so se še istega dne pojavili na nebu in poskrbeli za trenutno vreme in mrzle temperature v Sloveniji, naj bodo slikce brez oblačka, take najbolj kičaste. :-)))

Uživajte kljub mrazu. Jaz vas še vedno pozdravljam iz prijetno vročega Kuvajta. Trenutna temperatura je 48 stopinj celzija. Ne, prav nič nas ne zebe. :-D

ponedeljek, 25. julij 2011

Oblak

Ko je bilo na eni strani neba že čisto temno, saj so se nabrali temni, črni nevihtni oblaki, se je nasproti njih bohotil tale oblaček:
Čisto bel in puhast, obsijan s sončni žarki. Kmalu zate so tudi njega zakrili črni nevihtni oblaki, iz katerih nas je začelo namakati in ki so poskrbeli, da se je v Sloveniji huuudoooo ohladilo.

Pozdravček iz bližnjega vzhoda, kjer pa je prijetno toplo. Trenutna uradno objavljena temperatura je 47 stopinj celzija. :-D Ja, to pomeni, da nas čisto nič ne zebe.

No, zgornji oblak je bil v objektiv ujet prejšnji teden iz avta na poti iz Ljubljane proti Kranju tik pred Medvodam.

torek, 19. julij 2011

Debela peč

Tole je objava, ki vam jo dolgujem še iz konca junija, ko sem vas dražila z raznimi kratkimi objavicami in vam nisem želela izdati kje sem jih posnela. :-)

Torej fotke objavljene v objavah Praznični oblaki in Makro s kapljicami so nastale na našem gorskem podvigu na Debelo peč. To je ena izmed lepših podvigov v zadnjih par letih. Razgledi na vrhu so bombastični. Sama pot pa sploh ni tako naporna, kljub temu, da se človek dvigne čisto malo čez 2000 m. Imeli smo le to smolo, da so tisto praznično soboto imeli tudi drugi enake plane in se je na poti proti Debeli peči in na samem vrhu znašlo ogromno ljudi, ki se za naš okus niso znali ravno obnašati po gorskem bontonu, saj so bili tako glasni, kot bi bili samo oni tam. Mi pa smo si predvsem želeli uživanja v gorskem zraku, prečudovitih razgledih in miru, ki ti ga nudijo samo gore.

Kljub tej glasni hordi štajerskih pohodnikov smo v našem podvigu vsi neznansko uživali in na poti nazaj dol že delali plane za naslednje podvige. Pa naj plani za enkrat ostanejo še naša mala skrivnost.

Tokratni standardni ekipi (U. in T. ter moji malenkosti), se je tokrat pridružila še M., ki je kljub slabši pripravljenosti dosegla sam vrh in zelo uživala. Upam, da se nam bo še kdaj pridružila, saj je njena družba zelo prijetna.

Pa da ne dolgovezim preveč o družbi, motnjah, lepotah in ..., naj fotke povejo kako lepo je tam visoko v gorah:
Vmes smo bili tudi na dopustu, tako da bolj morsko obarvane objave še sledijo.

Uživaje do prihodnjič, kljub slabšemu vremenu. Še dobro, da za vsakim dežjem posije sončke. :-)