ponedeljek, 30. januar 2012

Kokoška ;-)

Pa ne tista prava v obliki živali, ampak gričevje, ki se dviga nad Lokavskim poljem tik ob meji z Italijo. Gričevje razmejuje Sežanski kras od Tržaškega zaliva (tako je zapisano na spletni strani, kjer sem našla informacije, kako se podati na pot na Kokoš - http://www.zaplana.net/izleti/kokos/index.asp?sect=1).

Bila je sobota popoldan. Čas, ki ga zadnje čase večinoma preživim na tekmah mojega dragega U. Tako so mi minevala sobotna popoldneva. Tokrat pa sem se odločila, da bom med tem časom naredila nekaj zase. Zadnje čase se veliko bolj trudim z različno rekreacijo. Večinoma grem hodit, po ravnini ali v kakšen hrib. Ker je tekma potekala v Sežani, tistega konca pa žal ne poznam preveč dobro, sem se že v petek v službi pozanimala, kam bi lahko šla se malo razmigat. Takoj sem dobila odgovor, naj grem na Kokoško oz. Kokoš. Na internetu sem poiskala vse potrebne informacije, U. v soboto odložila v Sežani in šibala naprej proti Lokvam, kjer sem pustila avto, se preobula v gojzarje. Naprej pa peš.

Celotna pot je bolj sprehod kot kakšen podvig. Ampak sem kljub temu nadvse uživala. Bila sam popolnoma sama na celi poti. No na začetku pri avtih sem srečala eno gručico ljudi, ki so se že vrnili nazaj. Kar seveda ni bilo nič čudnega, saj je bila ura že pol treh popoldan. ;-)

Pot se do polovice le lahno vzpenja skozi Lokavsko polje po kolovozni poti. Tik pod vznožjem se šele začne malo bolje vzpenjati. Ampak nič hudega. Na takšno pot se z lahkoto podate tudi z manjšimi otroci. Za celotni podvig sem porabila komaj 45 min, pa sem se vmes večkrat zaustavila, da sem sprožila na sprožilec fotoaparata. :-)
Ko sem se uspela vrniti do avta, se je sonce že poslavljajo. Za mano pa je bil krasen sprehod v odlični družbi, mojega fotoaparata. Preostanek sobotnega popoldneva sem vseeno preživela v navijaškem slogu na tekmi. ;-)

Vas že zanima, kje sem se potepala v nedeljo? Ha, ha, ha, boste morali pa še malce potrpeti. Pozdravček do naslednjič.

petek, 27. januar 2012

Z zahajajočim soncem obsijani oblaki

Tokrat sem lepote narave in neba lovila kar iz domačega balkona. Praktično iz naslonjača. :-D
Za razliko od prejšnjikrat, je bilo tokrat nebo prekrito s črnimi oblaki, le na zahodu je bilo malo jasnine. Zato je le rob oblakov ob jasnini, od spodaj obsijan z zahajajočim soncem.

Prečudovit pogled, ki ga je nujno uloviti v objektiv.

Pred nami je vikend, ki se ga že zelo veselim. Vremenska napoved sicer ni hudo vzpodbudna, ampak plani aktivnosti so vseeno precej optimistični. Če bomo vse izvedli, bom zelo vesela. V planu je tudi kakšna nova fotografija. ;-)

Uživajte v vikendu. Izkoristite ga v celoti. Pozdravček do prihodnjič!

sreda, 25. januar 2012

Bled malo drugače ...

... tokrat brez najbolj znanega in fotogeničnega Blejskega otoka.

Smo šli na sprehod. Seveda, okoli jezera. Brez fotkiča ne gre. Ker sem Bled že milijon krat poslikala, sem se trudila poiskat koščke, ki so ravno tako lepi, pa jih moj objektiv še ni ujel.

Moram priznati, da jih je na celotni poti okoli jezera ogromno. Tokrat sem ujela tele:
Seveda je na zalogi tudi en kup posnetkov značilnega Blejskega otoka in gradu. Mogoče pa naslednjič vseeno ponovno objavim tudi ta dva slovenska bisera.

Uživajte v prijetnem sončku in se kmalu spet kaj oglasim. Pozdravček!

ponedeljek, 23. januar 2012

Žareče nebo

Narava je res veličastna. Še posebej ko nam pričara trenutke kot je bil tale na prvi večer letošnjega leta. Nebo je dobesedno žarelo. Mi pa smo se ravno vračali s prečudovitega izleta na naši obali.

Nekaj fotografij je bilo narejenih kar med vožnjo iz avta, skozi steklo. Ko pa se je prikazalo primerno mesto, da smo lahko varno zaustavili, sem stopila iz avta in naredila še ceeeeel kuuuup fotografij. Večina jih je iz istega mesta in zajema isti del čudovitega neba, ampak je čisto vsaka malo drugačna, posebna.
Upam, da bo narava v bodoče še večkrat poskrbela za tako žareče nebo in da se bom znašla na pravem mestu, v pravem trenutku s svojim fotoaparatom v roki. ;-)

Vikend, ki je za nami, je bil čudovit. Bili smo pridni in smo precej migali. Naj se pohvalim, da smo že odprli planinsko, hribolazniško sezono. Želim si, da bo letos več časa za rekreacijo in miganje. Da bo na vseh podvigih tudi čas za fotografijo.

Danes je ponedeljek in spet se je začel delovni teden. Vikend je bil čisto prekratek. Veseli me, da se je dan že začel daljšati, da se bo kmalu tudi med tednom po službi dalo skočit na kak bližnji hrib ali na kak dolg sprehod v naravo.

Uživajte do naslednje objave!