petek, 29. oktober 2010

Za mrzle romantične večere :)

Tale pridobitev v mojem stanovanju se je zgodila že vsaj mesec dni nazaj. Kmalu po tem sem jo uspela tudi fotografirat. Z objavo pa sem želela počakat toliko, da se v naše kraje prikrade mraz, da bo objava imela svoj smisel.

Torej mraz je pritisnil in čas je za tole objavo, ki nas bo vse skupaj malo ogrela. :)

Jaz se ta hip sicer nahajam precej južneje, kjer so tudi temperature prijetnejše kot v Sloveniji. Zjutraj je tudi tukaj bolj mrzlo, pod 5 stopinjami, ampak popoldan pa se vsak dan ogreje skoraj do 20 stopinj. Zelo zelo prijetno, predvsem na sončku. Aja, verjetno vas zanima kje se spet potepam. Ja, ja, spet sem v Albaniji.

No, pa namen moje objave ni pisati o Albaniji, ampak o največji in nujno potrebni pridobitvi v mojem stanovanju. Ta pridobitev se imenuje kamin, ki bo skrbel za ogrevanje stanovanja. To ni čisto navaden kamin, ker za svoje delovanje ne potrebuje drv, ampak deluje na bio maso oz. tako imenovane pelete. Za takšno vrsto ogrevanja se odločijo predvsem tisti, ki so osveščeni in jih skrbi za okolje, pa tudi tisti, ki bi radi pri ogrevanju nekaj privarčevali. Če bo temu res tako, bom vedela šele konec kurilne sezone, pa še teh podatkov na žalost ne bom mogle z ničemer primerjat, ker bo to moja prva kurilna sezona v tem stanovanju.

Kamin je priključen na elektriko in na senzor za merjenje temperature, tako da se priklaplja in izklaplja samodejno glede na trenutno temperaturo v prostoru. No ja, res je, da je potrebno poskrbeti, da ima v zalogovniku zadostno količino pelet. Za to skrbi moj dragi U., ker vsaka vreča pelet tehta 15 kg in za mene je to kar podvig, da jo prinesem iz kleti v stanovanje. Za enkrat, ko še ni tako hudega mraza, je tudi poraba pelet še precej nizka in je polnjenje zalogovnika potrebno le na vsakih nekaj dni. Ko bo prava zima, bo polnjenje zalogovnika verjetno potrebno vsak dan.

Da naredim še malo reklame za firmo, ki mi je kamin dobavila. Torej kamin je izdelala avstrijska firma RIKA (http://www.rika.at/), ki ima predstavništvo tudi v Sloveniji (http://www.rika.si). Gospod, ki vodi predstavništvo v Sloveniji in poskrbi tudi za samo montažo kamina, je po moje mnenje svoje delo opravil profesionalno in seveda v dogovorjenih rokih. Bil je celo toliko prijazen, da je kamin, ki sem ga kupila že januarja, hranil do dejanske montaže, ki se je zgodila šele septembra. O tem, zakaj se je zapletlo pri montaži, ne bom pisala, je že pozabljeno. Torej, če si tudi vi želite podoben kamin, vam svetujem, da se pozanimate pri njih. Mislim, da boste tudi vi zadovoljni.

Torej, kaminček deluje. Deluje brezhibno in za enkrat uspešno uspe segreti celotno stanovanje. Ko se vklopi in zagori, pa ustvari posebno atmosfero. Sploh zvečer je nekaj najlepšega sedeti v dnevni sobi ob prižganem kaminu. Vzdušje je resnično romantično.
Še bolj romantično pa vse skupaj zgleda ob kozarčku dobrega vinčka, v najboljši družbi in ob svečah.

sreda, 27. oktober 2010

Razni detajli

Še vedno tematika soline, kjer sem resnično uspela narediti ogromno meni všečnih posnetkov. Tokrat vam predstavljam razne male in velike detajle, ki sem jih našla in uspela uloviti v objektiv:

sreda, 20. oktober 2010

Sončni vzhod

Verjetno ste v objavi, ki sem jo objavila o Sečoveljskih solinah opazili, da so posnetki nastali pred sončnim vzhodom in po njem, samih posnetkov sončnega vzhoda pa ni bilo nikjer. To sem naredila namerno, ker sem želela posnetkom sončnega vzhoda posvetiti svojo, posebno, samostojno objavo. In to je zdaj to! :D

Kje in kdaj so posnetki nastali ne bom pisala, ker to že veste.

Napisala bi rada samo to, da se ne morem odločit ali so mi lepši posnetki sončnega vzhoda ali sončnega zahoda. Če sem zelo iskrena, sama prav velike razlike ne vidim. Če ne bi za vsak posnetek zelo dobro vedela kako in kdaj je nastal, iz same fotografije ne bi mogla razbrati ali je na posnetku vzhajanje ali zahajanje sonca.

Še enkrat bi rada povedala, da sem navdušena nad rezultatom moje prve zgodnje jutranje avanture in da bom to sigurno še večkrat ponovila. Mogoče že ta vikend, če bo vreme temu dopuščalo. Kar pa ni prav verjetno glede na trenutno vremensko napoved.

Zdaj pa dovolj pisanja in preidimo k fotografijam:

ponedeljek, 18. oktober 2010

Sončno rumena

Tole je en grm sončno rumenega cvetja, ki je raslo na enem zelo zapuščenem dvorišču. Pojma nimam kako se roža imenuje. Prevzela pa me je s svojo močno sončno rumeno barvo. Poslikala sem jo z vseh možnih zornih kotov in različnih razdalj.

Ker je danes že spet en zelo turoben dan, vam podarjam tele sončne cvetove, da vas polepšajo dan. Meni so ga malo, ko sem si jih ponovno ogledala.

sobota, 16. oktober 2010

Planinsko polje

K sreči je že kar nekaj časa od letošnje naravne katastrofe, ki so jo povzročile poplave. Najhujše je mimo, pa vendar je verjetno ogromno ljudi, ki so v tem času izgubili večino ali vse kar so imeli oz. so jim poplave povzročile takšno škodo, da bodo zaradi tega še dolgo čutili posledice. Želim si, da se takšne katastrofe ne bi več pojavljale in s svojo škodo onesrečevale ljudi. Vem pa, da so to le pobožne želje in da se proti naravi ne moremo boriti.

V tistem času groznih poplav se je na ogromno foto blogov pojavilo veliko število fotografij poplavljenih območij. Nekateri so poskušali prikazati stanje, ki so ga poplave povzročile, drugim je uspelo uloviti čudovite trenutke, ki jih je takrat ustvarila narava. To je še en dokaz, da se popolnoma v vsaki stvari, da poiskati tudi dobro stran.

Ker živim na Gorenjski, ki jo je tokrat odnesla precej dobro, v tistem času, nisem imela priložnosti ulovit poplavljenega stanja, ki ga je narava povzročila. Je pa voda na območju Planinskega polja ostala še precej časa, tako sem se imela priložnost mimo peljati prejšnji vikend in kljub že slabi večerni svetlobi uspela narediti nekaj malega posnetkov:
Voda tukaj ne sega do hiš. K sreči so poplavljena le polja in travniki. Pogled na poplavljeno Planinsko polje je čudovit, navdaja pa z občutkom, da nas narava vedno lahko premaga.

četrtek, 14. oktober 2010

Sence

Jutranje sonce v solinah je poskrbelo tudi za to, da so nastale tele sence:

sreda, 13. oktober 2010

Sečoveljske soline zgodaj zjutraj

Ja, res je, to je bilo prvič, da sem vstala sredi noči z razlogom, da ulovim prve sončne žarke na obali in da mi mogoče uspe naredit kakšno lepo jutranjo fotko. Priznam, sami mi nikoli ne bi uspelo, zato najlepša hvala U., da je zelo zelo zelo zgodaj zjutraj naredil zajtrk in me spravil pokonci, potem pa še prevzel krmilo in naju odpeljal proti obali.

Med potjo, tam nekje ob Nanosu, se je že začelo svitati in me je bilo skoraj groza, ko sem pomislila, da sem navkljub vstajanju sredi noči zelo verjetno zamudila prve sončne žarke in s tem ves glavni namen vsega skupaj. No pa le ni bilo tako. U. je sicer vozil nekoliko prehitro, posledic zaradi tega k sreči ni bilo nobenih. ;-)

V soline sva uspela priti še pred sončnim vzhodom, tako da je nastalo nekaj malega fotk, ko soline še niso bile obsijane s soncem, ter seveda ogromno takšnih, ko so bile soline obsijane s prvimi jutranjimi žarki, ki naredijo svetlobo tako mehko in lepo.

Ves čas pohajkovanja po solinah sem izredno uživala. Sem se bom definitivno še vrnila. Mogoče si za naslednjič omislim tudi malo boljši tele objektiv, da uspem poslikat pernate prebivalce solin, ki žal ne želijo pozirati, če se jim preveč približaš.

Če se je izplačalo vstati tako zgodaj presodite sami.

Še pred sončnim vzhodom:
Sonček je končno pokukal izza hriba in soline obsijal s prvimi sončni žarki:
Kar se mene tiče, sem prepričana, da se je izplačalo in mislim, da bom zgodnje jutranje vstajanje ponovila še večkrat. Se bom potrudila, ker so mi rezultati resnično zelo všeč.