Sečoveljske soline zgodaj zjutraj

Ja, res je, to je bilo prvič, da sem vstala sredi noči z razlogom, da ulovim prve sončne žarke na obali in da mi mogoče uspe naredit kakšno lepo jutranjo fotko. Priznam, sami mi nikoli ne bi uspelo, zato najlepša hvala U., da je zelo zelo zelo zgodaj zjutraj naredil zajtrk in me spravil pokonci, potem pa še prevzel krmilo in naju odpeljal proti obali.

Med potjo, tam nekje ob Nanosu, se je že začelo svitati in me je bilo skoraj groza, ko sem pomislila, da sem navkljub vstajanju sredi noči zelo verjetno zamudila prve sončne žarke in s tem ves glavni namen vsega skupaj. No pa le ni bilo tako. U. je sicer vozil nekoliko prehitro, posledic zaradi tega k sreči ni bilo nobenih. ;-)

V soline sva uspela priti še pred sončnim vzhodom, tako da je nastalo nekaj malega fotk, ko soline še niso bile obsijane s soncem, ter seveda ogromno takšnih, ko so bile soline obsijane s prvimi jutranjimi žarki, ki naredijo svetlobo tako mehko in lepo.

Ves čas pohajkovanja po solinah sem izredno uživala. Sem se bom definitivno še vrnila. Mogoče si za naslednjič omislim tudi malo boljši tele objektiv, da uspem poslikat pernate prebivalce solin, ki žal ne želijo pozirati, če se jim preveč približaš.

Če se je izplačalo vstati tako zgodaj presodite sami.

Še pred sončnim vzhodom:

Sonček je končno pokukal izza hriba in soline obsijal s prvimi sončni žarki:

Kar se mene tiče, sem prepričana, da se je izplačalo in mislim, da bom zgodnje jutranje vstajanje ponovila še večkrat. Se bom potrudila, ker so mi rezultati resnično zelo všeč.