No, ker se je pozno dopoldan v dolini le pojavil sonček, je bilo treba dan izkoristi. Pa sva se odpravila, najprej že po znani krožni poti (ki je večkrat prehojena in pretečena) od Golnika proti Letencam. Tokrat pa sva se vseeno odpravila malce raziskovat tudi makadamsko cesto, ki vodi proti Žiganji vas. Ja, kaj naj rečem, lepo se ves čas vzpenja, tempo pa je bil tudi soliden. Na vrhu ob križu pa naletiva na smerokaz Udin Boršt - Kriva jelka. Hja, pa sva zavila v tisto smer. Smerokazi sicer kmalu izginejo, poti pa se na vsakih par korakov razvejajo na vse strani. Vsakič sproti dilema, a greva levo, al čva it rajš desno? Pa sva jo mahnila po orientaciji. Enkrat tud zašla in se po isti poti, ki jo je kar naenkrat zmanjkalo, vrnila nekaj 100 m nazaj, pa spet po drugi nadaljevala pot. Nisva ves čas hodila po poteh, tud kar direktno skozi gozd sva jo mahnila. Bil je en zelo prijeten, raziskovalni dan. Kriška gora pa še vedno čaka na listi vrhov, ki jih bo potrebno osvojiti, baje še letos. ;-)
Tokrat sem na izlet po dolgem času spet vzela svojo foto opremo. Tko, da se mal prezrači. ;-)
Ni nastalo veliko foto gradiva, ker sva bila več ali manj ves čas v gozdu, vendar se je vseeno vsake toliko časa pokazal kakšen lep razgled:
Oblaki še vedno zakrivajo Kriško goro, čeprav je nad Golnikom že čisto jasno.
Lovka koča na poti:
Pogozditev:Pogled proti nebu sredi gozda:
Počasi so se razkadili tudi oblaki, ki so se zataknili ob hribe, Kriška gora, Tolsti vrh in Storžič so spet na vidiku:
Še dokaz, da sva raziskovala oba:
Na koncu pohajkovanja, je padla odločitev, da bo Udin Boršt s strani Golnika potrebno še bolj podrobno raziskati. Zakaj bi se vozila nekam stran, da bi lahko preživela urico ali dve v naravi, če imava pa naravo praktično pred blokom.
Uživajte do prihodnjih. Mogoče bo letos kakšna objava več kot lani. ;-)