Prejšnji teden sem večino tedna preživela v Tirani v Albaniji. Zame je bilo prvič, da sem bila v Albaniji. Moji prvi občutki o tej deželi, no ja bolje rečeno o mestu, saj razen same Tirane nisem videla nič ostale Albanije: letališče približno tako majhno kot naš "Jože Pučnik", ampak na pogled precej bolj novo in urejeno. Promet je precej podoben, kot v ostalih južnih državah (recimo Grčija, Egipt, pa tudi Italija). Prometni znaki in semaforji so bolj za okras, kot pa za kaj resnejšega. Isto velja tudi za policijo, ki pa je ni malo. Očitno država z zaposlitvijo policajev, rešuje brezposelnost. Najhuje pa je seveda za pešce, ki se morajo tudi ob zeleni luči, ki sveti za prehod za pešce, boriti za življenje, ko prečkajo cesto. Strogi center mesta je zelo urejen in presenetljivo čist. Če pa te pot slučajno zanese malo ven iz centra, pa se situacija drastično spremeni. Težko opišem kako mesto in ulice zgleda na obrobju mesta, ker ne vem s čim bi lahko sploh primerjala.
Moj obisk Tirane je bil služben. Tako sem imela možnost malo okusiti tudi poslovni del Albanije. Tisti, ki recimo veliko delate z našimi bivšimi južnimi brati, verjetno veste, da se tam stvari obračajo bistveno počasneje, v smislu "lako ćemo". Tukaj, tukaj se pa svet vrti še bistveno počasneje. Za naš tempo dela in življenja, je dol tudi služben čas kot dopust. ;-)
Ob vrnitvi nazaj, torej na letališču v Tirani, pa sem mi je spet potrdilo, da je svet resnično postal majhen. V Tirani na letališču sem namreč srečala dva bivša sodelavca iz moje bivše službe (SRCa). Oba sta bila enako kot jaz službeno v Tirani. Obeh sem se zelo razveselila, saj sta mi s svojo družbo krajšala čas čakanja na vzlet in samo polet nazaj proti domu.
Tudi v Tirani me je spremljal mali izposojeni fotoaparat, s katerim sem posnela naslednje posnetka:
Teh nekaj posnetkov je nastalo zjutraj, ko smo čakali na prevoz iz hotela do firme. Vse te stavbe se nahajajo v strogem centru na glavnem trgu.
Takole pa so videti stanovanjski bloki. Skoraj vsi so poslikani ali pobarvani z ogromno različnih barv:
sreda, 3. februar 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ko takole (ponovno) gledam Tirano, dobim (ponovno) malo veselja do življenja (v tem mestu). Tukaj se pravzaprav *zares* vidi, da notri živijo ljudje - za razliko od večine sodobnih sterilnih mest.
OdgovoriIzbriši