... je bila zame v zadnjih letih sigurno ena najbolj napornih. Ker nisem najbolj vešča v plezanju, da ne rečem, da me je kakršnega koli plezanja po hribih precej strah, smo se odločili, da Storžič napademo iz izhodišča Povlje, kar pa se je na koncu izkazalo za hudo naporno turo. Efektivno smo hodili dobrih 6 ur, kar sicer ni bilo najhuje. Hudo je bilo predvsem to, da je celotna pot proti Storžiču precej strma, zato je naporna pri samem vzponu, še bolj pa pri spustu.
Očitno bom mogla malce potrenirat plezanje, toliko da izgubim strah, pol pa se še enkrat odpravit na Storžič iz kakšne druge smeri. :-) Upam, da ne tako naporne.
No pa naj bo dovolj jamranja. Vse skupaj je bilo super, prekrasno, prelepo, čudovito. Še vreme nam je služilo. Ker ni bilo prevroče, smo se na pot lahko odpravili malce kasneje, kar seveda pomeni, da nismo bili prvi, pa tudi med zadnjimi nismo prilezli na vrh. Za konec nam ga je vreme čist čist mal zagodlo in nas je osvežilo z dežnimi kapljami. Pa ni bilo nič hujšega.
Udeležba ponovno v stari že dobro poznani ekipi (T., U. in moja malenkost). Super je blo in kmalu se bomo spet podali na kakšen vrh. Plani so že v pripravi. ;-) Tisti psihični so najpomembnejši, saj fizično zmoremo precej več kot si upamo misliti, kar smo dokazali tudi v soboto.
Ja, seveda sem tud na Storžič vlekla svoj fotkič. Brez tega ni ture, pa naj bo še tako naporna. :-D
Takole smo se zazrli proti mnogo vrhovom, ko smo prišli ven iz gozda. Vse skupaj zgleda še precej daleč do vrha, ampak še nismo bili nič kaj dosti utrujeni, zato je bilo optimizma in dobre volje še na pretek.
Pogled proti eni od visokogorskih štal ter proti dolini.
Ko pa pogledamo gor, je pa pred nami ena sama strmina. Hmmmm, ja ni kaj, bo treba zagrizt v kolena in jo premagat. Ta najbolj pridni se pa že vračajo. Mi samo pozdravimo in iz previdnosti ne vprašamo, koliko je še do vrha. Še dobr, ker od tukaj je bilo do vrha še ... hmmmm ... skoraj 2 urci. :(
Ja, ja, U. še velik je pred nami. Nam bo uspelo?
Razgledi naokoli pa kot vedno v hribih čudoviti, kljub ne preveč lepemu vremenu.
Še dobr, da mam fotkič s sabo, da pod pretvezo fotkanja lahko naredim kakšno pavzo več. :-D
Tiste pikice na vrhu sosednjega grebena so očitno še eni bolj nadobudni hribolazci. Le kje plezajo. No, na koncu ugotovimo, da je to še ena od možnih variant za na Storžič, ki pa je zelo zelo zahtevna. Torej ni zame.
Vse tako kaže, da bo Storžič dobil svojo kapo, ki je tako značilna zanj in na žalost napoveduje slabo vreme. Se bo treba podvizat in malo pohitet. Kar pa je precej težko, ker so naše moči bolj proti koncu.
Tele ovce pa polne energije laufajo mimo nas. Mogoče se nas bojijo, ali pa nam samo hočejo pokazat kako poskočne so. ;-)
Končno prizor, ki smo ga bili hudo veseli. Še zadnjih par metrov in ZMAGA JE NAŠA!! HURA! BRAVO MI!!
Krasen razgled na vse strani s samega vrha.
Najbolj srečni - osvojili smo še en dvo-tisočak!!
Na poti nazaj pa ovinek čez Veliko Polano, kjer poleg zelo okusnega kislega mleka in domačega kruha postrežejo z nujno potrebnim gorivom. :-D
Seveda vsaj ena fotka gorskih rožic ne sme manjkat. Jih je pa tokrat bolj mal uspelo. Verjetno je temu botrovala moja utrujenost. Še danes ližem rane, ampak je spomin na osvojeni vrh tako dober, da me boleče mišice ne bodo odvrnile od novih prihajajočih podvigov.
Do prihodnjič se imejte super fajn!
lepa tura in fotke tudi :)
OdgovoriIzbrišiposkusi z turo na Grintovec-zelo priporočam,ni nič plezanja ;)
Bravo, Andreja! Tudijaz sem ponosna, da mi je uspelo osvojiti Storžič in to po Žrelu, s severne strani. Je pa minilo precej časa od takrat.
OdgovoriIzbrišiHehe, ste si pa izbrali najnapornejšo, če ne najzahtevnejšo, ki pa verjemi ni tako hud bav-bav, da je ni bi zmogla.
OdgovoriIzbrišiSedaj se bom potrudila in bom kaj lepega napisala - ko si na vrhu je res lepo - ampak po tej poti pa res ne več - se boš kar malce potrudila in zlezla kakšno skalo. Storižič je res eden izmed mojih najljubših vrhov, ampak tudi pot šteje. In ta ne bo več videla moje noge. Pa še ovinek za pivo moram narediti. Ne, ne - Strožič siguno še velikokrat - po tej poti - ne več.
OdgovoriIzbrišiČestitam na osvojenem vrhu in lepih fotkah. Sprašujem se zakaj niste šli čez Celje in Koroško? :)))))) Saj je samo malo več za hodit. :)))))
OdgovoriIzbrišiJaz sem vedno šel iz Mač in nikoli nisem bil razočaran čeprav je to najbolj množična varianta. Priporočam.
Lucis
Najprej hvala vsem za komentarje. Glede na njihovo vsebino smo res zbrali eno bolj zahtevnih poti. :-) Še dobr, da smo jo premagal. Drugič gremo vsekakor po kakšni drugi.
OdgovoriIzbriši@Tanja: Obljubim, da bom preplezala tistih par skal. Za spust, če ne drugače, pa bom vklopila gumb za trmo in skupaj z njo premagala plezanje. :-D