V nedeljo, ko je spet posijalo prekrasno sonce, sva se z mojo drago prijateljico T. odpravili na Blejsko kočo. Nobena še ni bila tam, zato sva se predhodno mal pripravili in sva se pozanimali, od kje naj bi štartali in katero pot naj izbereva. Vse te informacije lahko poiščete na spletni strani www.hribi.net. Zelo uporabna spletna stran.
Izbrali sva pot, ki po ene 10-20 m od križišča k Sport hotelu zavije desno. Že tam nas pozdravi prva tabla za Blejsko kočo. Kar tam takoj za cesto sva pustili avto in se naprej odpravili peš, da bova ja čimveč imeli od izleta. Ker je bilo po dežju, je bilo ozračje oprano in svetloba odlična. Ura pa še tudi dovolj zgodnja, da še ni bilo ne preveč vroče, pa tud ljudi ni bilo v trumah.
Pot naju je naprej vodila skozi gozd po ravni poti, torej še brez vzpona in mimo planšarskega naselja na planini Zajavornik. Tam vas ob poti pričaka kar nekaj tabel, ki vabijo na kislo mleko. Midve si ga nisva privoščili. Mogoče kdaj drugič. Sva pa srečali dva planinca, ki sta si ga in sta ga zelo pohvalila. Torej, če se znajdete v bližini, si le privoščite domače kislo mleko.
Malo naprej od planine Zajavornik se začne resnično zelo lahek vzpon proti najinemu zastavljenemu cilju, torej Blejski koči. To je vzpon, ki je primeren tudi za družinice z otroci, ki sva jih nazaj grede tudi precej srečevali.
Pot je resnično lahka in ne preveč naporna. Verjetno je to tudi odlično izhodišče za še kam više, ampak to sva si pa obljubili, da pustiva za kdaj drugič.
No, da ne dolgovezim preveč. Po dobri uri in pol sva prišli na vrh, kjer sva najprej videli kočo na Lipanci in sva si mislili, joj očitno bo treba še mal naprej. Potem pa za vogalom zagledava tudi tako imenovano Blejsko kočo. :D In evo cilj je dosežen, zadovoljstvo pa neizmerno. Ker sva bili še dovolj zgodaj, so bile mize in klopi še proste in sva eno hitr zasedli, da ne bo prepozno. Da se ne bi prehladili pa sva nekaj malega spili (kaj točno, pa ni za javnost :D).
Še fotografije:
Juhuhu na cilju sva:
Pa še pogled na okoliške vrhove in oblake, ki so se podili na nebu:
Hmmmm, kam vse bi lahko še šli:
Ja, pa krave so naju tud prišle pogledat, so naju kr mal z viška opazovale ;-):
Za konec pa še mal rožic:
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Očitno sta se imeli krasno!!!! To more biti pravi "odklop"! Super!
OdgovoriIzbrišiL.p.
Maja
Huh, kar vonjam svež zrak.:-)
OdgovoriIzbrišiHvala obema za komentar! Ja, res sva se imeli krasno. Z besedam se sploh ne da opisat kako lepo je blo. Narava je res ena čudovita strah. Svež zrak pa seveda tudi, k sreči sodi zraven. Pozdravček iz vroče in zadimljene Moskve. Zdele bi pasal mal svežega zraka. :-)
OdgovoriIzbrišiJaooo, pa samo še slabo urco naprej proti Mrežcam bi šle, pa bi se vama zmešalo, glede na to, da sta bili že do tu povsem navdušeni. Namreč razgled od tam je za zbolet!
OdgovoriIzbrišiJure najlepša hvala za idejo. Sem prepričana, da jo bova naslednjič z velikim veseljem izkoristili. Vsake takšne ideje sem vedno vesela.
OdgovoriIzbrišiTi na Pokljuko in naprej, jaz pa po desetih dnevih s Pokljuke in nazaj proti domu.
OdgovoriIzbrišiMimogrede smo se še iz firbca ustavili na Golniku.
Skromno, vendar lepo naselje vsaj na prvi pogled.
Lepe fotke, ki me spominjajo na lanski pohod na Lipanco.
LP Marjan
Pozdravljen Marjan. No se mi je zdelo, da moraš dopustovat, ker ni blo nobene nove objave pa tud nobenega tvojega komentarja nekaj časa. Verjamem, da si na Pokljuki maksimalno užival. Nadejam se kakšne super foto objave z dopusta na tvojem blogu. ;-)
OdgovoriIzbrišiLepo, da si se ustavil na Golniku, škoda le, da jaz nisem za to vedla, bi se lohk spoznala in dobila na kakšni kavici. ;-) No pa drugič, ko bo spet kakšna priložnost.