Blegoš v zimski idili

Včerajšnji dan sva spet preživela precej aktivno. Že v petek sva v Hervisu kupila še nekaj malega dodatne opreme (dereze in gamaše), s katero se človek nekoliko lažje in predvsem bolj varno poda pozimi, v snegu na kakšen hrib ali goro.

Za včerajšnji pohodniški izlet sva si izbrala Blegoš. O njem sem slišala že veliko. Poznam ogromno ljudi, ki so ga že osvojili. Mene pa je pot tja gor včeraj prvič zanesla.

V izhodišču je bil plan, da se proti Blegošu odpraviva iz Črnega kala. Pa so naju malo zavedli in namesto, da bi v Poljanah zavila proti Črnem kalu, sva to hotela narediti šele v Hotavljah. :-D Včeraj so bile razmere na cestah ravno prave za raziskovanje hribovskih kmetij. ;-) Presenetljivo je avto zmogel vse klance, pa čeprav čisto v napačno smer. Ker sva izhodišče v celoti zgrešila, sva torej na hitro spremenila plan in se odločila da bo Leskovica najino izhodišče. Od tod je pot baje še enkrat daljša, ampak kaj čmo, hitro sva se preobula in vzela pot navkreber pod noge. Pot je iz Leskovice res kar precej daljša, k sreči pa ravno tako nič hudo naporna in strma ter lepo označena. Pa kljub snegu, ki je padal, gaz že nekoliko shojena. Novo zapadlega snega sicer ni bilo ne vem kako veliko, pa je vseeno bilo prijetneje hoditi po gazi, ki so jo shodili pohodniki pred nama. :-) Vsaj zame je bil to veliko boljši občutek.

Tokrat sva šla dejansko samo do koče pod Blegošem. Sam vrh sva pustila za naslednji podvig, ko bodo razmere boljše, predvsem, ko ne bo tako pihalo, kot je včeraj. Letos se na Blegoš sigurno še vrneva.

V koči so zelo prijazni. Ponudba je dokaj standardna. Kar pa me je zelo prijetno presenetilo, so nizke in dostopne cene. Tako so sendviči, ki sva jih vzela s sabo, lepo počakali v nahrbtniku za današnji zajtrk. Midva pa sva si privoščila okusno joto in pasulj, v katerih ni manjkala niti zelo okusna klobasa. ;-)

Kot se spodobi, naju je celo pot spremljal tudi fotoaparat, ki je ovekovečil ta zimski podvig:

Juhuhu, na eni od smernih tablic je bilo zapisano, da je do koče le še 15 min.

Hura, iz te točke sva že zagledala kočo:

Desno od koče pa sam vrh, ki je ostal neosvojen. Na spodnjih slikah še par pogledov proti vrhu, preden sva se skrila v zavetrje koče:

Pa še malo okolice okrog koče, kjer je ogromno klopi, kar nakazuje, da je v času od pomladi do jeseni na samem vrhu precejšnja gužva:

Še pogled po bližnji okolici koče - povsod kamor pogledaš sama zimska idila:

Brez raznih napisov, ki pohodnike opozarjajo naj ne smetijo in uničujejo narave, očitno ne gre. Smo ljudje res takšni packi:

Dereze so v takšnih razmerah res zakon. Danes me je sodelavec podučil, da so to "mestne" dereze. :-)

Še udeleženca - mi2, na toplem v zavetju koče:

Upam, da bo kmalu naslednja priložnost, za naslednji podvig. Do takrat pa uživajte. Pozdravček!